Jedro

Ker morajo biti pogoji iz 5. člena Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive izpolnjeni kumulativno, sodišče pritrjuje toženi stranki, da zaradi neizpolnjevanja enega izmed zahtevanih pogojev za napredovanje, ni bila dolžna preverjati izpolnjevanja drugih pogojev.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Uvodno o upravnem postopku**

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničin predlog za napredovanje v naziv višja svetovalka (1. točka izreka) in odločila, da v tem postopku ni bilo stroškov postopka (2. točka izreka). Odločitev temelji na ugotovitvi, da je predlagateljica vložila predlog za napredovanje v naziv višja svetovalka na podlagi 5. člena Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bilo iz priložene odločbe o napredovanju št. 12203-9/2016/6 z dne 25. 11. 2016 razvidno, da je kandidatka napredovala v naziv s 1. 7. 2016, ob vložitvi predloga ni izpolnjevala pogoja iz prve alineje 5. člena Pravilnika, da ima najmanj 4 leta naziv samostojna svetovalka. Ker morajo biti pogoji iz 5. člena Pravilnika izpolnjeni kumulativno, komisija izpolnjevanja drugih pogojev ni preverjala.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnica vlaga tožbo iz razloga nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov sodnega postopa s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožnica je predlog za napredovanje v naziv oddala 28. 4. 2020, na dan 1. 7. 2020 pa je izpolnjevala pogoj štirih let v nazivu samostojni svetovalec. Sklicuje se na določbo 20. člena Pravilnika in predlaga tudi izvedbo dokazov s pridobitvijo pojasnila oziroma odločbe tožene stranke o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive izdani na podlagi iste pravne podlage in identičnega dejanskega stanja.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo in nadaljnjih vlogah prereka tožničine navedbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrne. Tožnica pogoja, da mora imeti najmanj štiri leta naziv samostojni svetovalec, ob vložitvi predloga za napredovanje 29. 4. 2020 ni izpolnjevala in zavrača navedbe, da ta razlaga iz Pravilnika ne izhaja. Nasprotuje stališču tožnice, da je ministrstvo napačno in zmotno uporabilo materialni predpis, ker je na dan podelitve naziva, 1. 7. 2020, izpolnjevala pogoj opravljanja dela 4 leta v nazivu samostojna svetovalka. Sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.

5. Tožnica se v nadaljnjih vlogah sklicuje na primer, ko je tožena stranka odločitev o napredovanju v naziv oprla na drugačno razlago določb Pravilnika, zato meni, da ji je bila kršena pravica enakosti pred zakonom. Za stališče tožene stranke ni pravne podlage ne v Pravilniku ne Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V kolikor bi namreč delavec lahko šele ob izpolnjevanju pogojev podal vlogo t.j. v konkretnem primeru z dnem 1. 7. 2020, bi v skladu z določbo 20. člena Pravilnika lahko napredoval šele s 1. 1. 2021, kar pomeni, da bi bil delavec oškodovan za obdobje polovice leta (od 1. 7. 2020 do 1. 1. 2021), ko navkljub izpolnjevanju vseh pogojev do napredovanje ne bi bil upravičen. Prav tako ni pravilno upoštevati zadnjega trenutka, ko lahko delavci v skladu z 20. členom Pravilnika predlog vložijo (t.j. dne 30. 4. oziroma 31. 10.), da se jim še vedno upošteva prvi naslednji termin (t.j. 1. 7. oziroma 1. 1.). Takšno stališče bi delavcem odvzelo možnost, da napredujejo v trenutku izpolnjevanja kriterijev, ker je smisel navedenega Pravilnika, pri čemer Pravilnik ni določil, da mora delavec izpolnjevati 4 leta in dodatni čas (polovice leta) do naslednjega termina, ki ga Pravilnik priznava. Zato je edina mogoča razlaga, da se upošteva dejansko stanje v trenutku, ko organ o predlogu odloča (odločba VS RS opr. št. X Ips 438/2005 z dne 10. 9. 2009). Poudarja tudi, da je ves čas izpolnjevala tudi pogoj doseženih 35 točk, kar v pripravljalni vlogi podrobno utemeljuje.

6. Tožena stranka v nadaljnjih vlogah pojasnjuje, da je bilo v prvem roku v letu 2020 za naziv višji svetovalec oziroma višja svetovalka vloženih 21 predlogov. Komisija je izdala 12 ugoditvenih odločb in 9 zavrnilnih. Pri pregledu navedenih odločb je komisija ugotovila, da je pri pisanju ene izmed odločb prišlo do pomote oziroma do spregleda in posledično do napredovanja osebe, ki ob vložitvi predloga ni izpolnjevala pogojev za napredovanje v naziv višja svetovalka. Komisija je po pregledu rešenih zadev ugotovila, da je šlo za edini primer tovrstne odločitve v navedenem roku, kar dokazuje to, da je prišlo do spregleda. Komisija je namreč druge predloge, ko kandidat ob vložitvi predloga ni izpolnjeval pogojev, zavrnila.

7. Tožena stranka nadalje pojasnjuje, da je tožnica vložila predlog ponovno v drugem roku leta 2020, ko je dejansko že izpolnjevala zgoraj navedeni pogoj, kar dokazuje, da se je tudi sama zavedala, da v času vložitve predloga v predhodnem roku, pogojev za napredovanje ni izpolnjevala. V drugem roku je bil njen predlog za napredovanje v naziv višja svetovalka z odločbo št. 12203-108/2020/2 z dne 15. 2. 2021 zavrnjen iz razloga, ker ni izpolnjevala pogojev določenih v drugem odstavku 5. člena Pravilnika.

8. V zvezi z ugovorom polletnega oškodovanja v primeru izpolnjevanja vseh pogojev in zamikom napredovanja za 6 mesecev, se tožena stranka sklicuje na četrti odstavek 16. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS) in Uredbo o spremembi Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, po kateri javni uslužbenci ob izpolnjevanju pogojev za napredovanje v višji plačni razred pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1. decembrom v letu, ko izpolnijo pogoje za napredovanje.

9. V zvezi s sklicevanjem na določbo 19. člena Pravilnika tožena stranka pojasnjuje, da je le-ta namenjen dopolnitvi nepopolnih predlogov. Sklicevanje na sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. X Ips 438/2005 z dne 10. 9. 2009 je neutemeljeno in nepovezano s konkretnim primerom, ker se sodba nanaša na primer, ko je prišlo do kasnejše spremembe dejanskega stanja.

10. V zvezi z navedbami tožeče stranke glede točkovanja, pa tožena stranka poudarja, da morajo biti vsi pogoji iz drugega odstavka 5. člena Pravilnika izpolnjeni kumulativno in ker tožnica ni izpolnjevala pogoja iz prve alineje navedene določbe, komisija ostalih pogojev ni dolžna presojati in se do njih opredeljevati. Točkovanje oziroma ocenjevanje (tretja alineja navedene določbe) iz navedenega razloga ni predmet tega postopka.

**Odločitev sodišča**

11. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi soglasja strank v vlogah.

**K I. točki izreka:**

12. Tožba ni utemeljena.

13. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je bil zavrnjen predlog tožnice za napredovanje v naziv višja svetovalka.

14. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila razloge za svojo odločitev. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

15. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo zavrnila tožničin predlog za napredovanje v naziv višja svetovalka, ki ga ureja določba 74. člen Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV), ki določa, da lahko strokovni delavci in strokovni sodelavci z višješolsko strokovno izobrazbo napredujejo v naziv mentor in svetovalec, strokovni delavci in strokovni sodelavci z visokošolsko izobrazbo pa v naziv samostojni svetovalec in višji svetovalec (prvi odstavek) in da napredovanje strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo. Ker v skladu z določbo 74. člena ZSV napredovanje podrobno predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, je po presoji sodišča tožena stranka, kar v zadevi ni sporno, pravilno upoštevala določbe Pravilnika, ki v drugem odstavku 5. člena določa, da lahko strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima visokošolsko izobrazbo, napreduje v naziv višji svetovalec, če izpolnjuje naslednje pogoje: je imel najmanj štiri leta naziv samostojni svetovalec, je uspešen pri delu, je z uspešno končanimi programi strokovnega izobraževanja in dodatnimi strokovnimi deli dosegel najmanj 35 točk. Gre za pogoje, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno.

16. V obravnavani zadevi uvodoma povzete pravne podlage za odločitev med strankama upravnega spora niso sporne, prav tako med strankama ni sporno, da Pravilnik v 18. členu določa, da mora predlog za napredovanje v naziv vsebovati izpolnjen obrazec, ki je sestavni del tega Pravilnika, življenjepis s pomembnimi podatki o strokovni karieri kandidata in dokazila o izpolnjevanju posameznih pogojev za napredovanje (prvi odstavek) in da se kot dokazila o izpolnjevanju pogojev za napredovanje uporabljajo potrdila in druge uradne listine (drugi odstavek).

17. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka tožničino vlogo utemeljeno štela za popolno, izpodbijana odločitev pa temelji na ugotovitvi, da tožnica ni dokazala izpolnjevanja pogoja iz prve alineje drugega odstavka 5. člena Pravilnika.

18. Sodišče pritrjuje odločitvi tožene stranke, da je iz priloženega potrdila, Odločbe o napredovanju št. 12203-9/2016/6 z dne 25. 11. 2016, razvidno, da je tožnica v naziv samostojna svetovalka napredovala 1. 7. 2016, zato ob vložitvi predloga ni izpolnjevala pogoja iz prve alineje 5. člena Pravilnika, da ima najmanj 4 leta naziv samostojna svetovalka.

19. Tožnica navedeni ugotovitvi, torej neizpolnjevanju pogoja ob vložitvi vloge ne nasprotuje, meni pa, da je pogoj, tako kot to določa Pravilnik, štirih let v nazivu samostojni svetovalec, izpolnjevala na dan 1. 7. 2020 in s tem izpolnila zahtevani pogoj za napredovanje v naziv višja svetovalka.

20. Sodišče tožničin ugovor zavrača kot neutemeljen, ker k takšni razlagi določbe Pravilnika ne napotujejo. Pogoji iz 5. člena Pravilnika, ki jih mora izpolnjevati predlagatelj napredovanja v naziv, tudi pogoj iz prve alineje drugega odstavka 5. člena Pravilnika, morajo biti z dokazili izkazani na dan vložitve vloge. Gre za posebno ureditev določeno v Pravilniku, ki določa sestavine popolne vloge. Ker je v obravnavanem primeru tožnica izpolnjevanje pogoja iz prve alineje drugega odstavka 5. člena Pravilnika dokazovala s priloženo Odločbo o napredovanju št. 12203-9/2016/6 z dne 25. 11. 2016, je bila njena vloga v tem delu popolna, kar posledično pomeni, da niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe drugega odstavka 19. člena Pravilnika.

21. Povzete pravne podlage napredovanja v naziv v obravnavanem primeru, pa utemeljujejo tudi nadaljnjo odločitev sodišča, ki zavrača tožničin ugovor, da bi tožena stranka morala izpolnjevanje pogojev za napredovanje v naziv ugotavljati in upoštevati na dan izdaje odločbe. Na drugačno razlago določbe 5. v zvezi z 18. členom Pravilnika po presoji sodišča ne napotuje niti določba 20. člena Pravilnika, ki določa, da minister odloči o napredovanju v nazive na podlagi predloga komisije dvakrat letno in sicer strokovnim delavcem in strokovnim sodelavcem, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v naziv, podeli nazive z odločbo glede na rok vložitve predloga, in sicer s 1. julijem, če je bil predlog vložen do 30. aprila in s 1. januarjem, če je bil predlog vložen do 31. oktobra. Gre namreč za določbo, ki torej na prej citirano določbo 5. člena Pravilnika (predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev na dan vložitve vloge) v zvezi z 18. členom istega Pravilnika ne vpliva, ureja pa rok odločitve enotno za vse predlagatelje.

22. Ker morajo biti pogoji iz 5. člena Pravilnika izpolnjeni kumulativno, sodišče pritrjuje toženi stranki, da zaradi neizpolnjevanja enega izmed zahtevanih pogojev za napredovanje, ni bila dolžna preverjati izpolnjevanja drugih pogojev.

23. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da je bila tožnici zaradi drugačne razlage materialnega predpisa in posledično drugačne odločitve v drugem primeru, kršena pravica enakosti pred zakonom. Sodišče namreč v okviru presoje obravnavanega primera, ne more presojati pravilnosti in zakonitosti odločitve v zadevah, ki niso predmet tega spora.

24. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

**K II. točki izreka:**

25. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.