Jedro

Edini pravno relevantni razlog, na podlagi katerega se lahko upnik upre unovčitvi garancije, je dolžnikova zloraba bančne garancije oz. njegovo zvijačno ravnanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep prve stopnje.

II. Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka, dolžan pa je dolžniku povrniti njegove pritožbene stroške v znesku 596,08 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpovnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek izdaje začasne odredbe na prepoved unovčenja bančne garancije in opravljena dejanja zavarovanja razveljavilo (I. točka izreka). Upniku je še naložilo, da je dolžniku dolžan povrniti stroške postopka zavarovanja v višini 324,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, dolžnikov ugovor pa zavrne kot neutemeljen, oz. vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Dolžnik je v odgovoru na pritožbo predlagal, da sodišče pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Obe stranki sta priglasili tudi pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik v pritožbi trdi, da je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 16.09.2013, v katerem je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo, ugotovilo obstoj vseh zakonskih predpostavk zanjo, kot tudi, da ni podano zvijačno ravnanje upnika, nato pa vse to v izpodbijanem sklepu spremenilo. Po mnenju upnika je obrazložitev izpodbijanega sklepa, ki jo sodišče opira na naravo bančne garancije, nasprotujoča, ker je sodišče ravnalo v nasprotju z lastnimi stališči in materialnim pravom, in tudi ni podalo nobenih pravno relevantnih razlogov za spremembo svoje odločitve. S tem je bila storjena bistvena kršitev pravdnega postopka (prim. 14. tč. 339., 340. in 341 čl. ZPP).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je opozorilo na pravno naravo bančne garancije, ki je abstraktna, samostojna in neodvisna od osnovnega posla. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je edini pravno relevantni razlog, na podlagi katerega se lahko upnik upre unovčitvi garancije, dolžnikova zloraba bančne garancije oz. njegovo zvijačno ravnanje, te pa v obravnavanem primeru ni ugotovilo. Pritrditi je zato stališču prvostopnega sodišča, da reševanje vprašanja o obstoju in obsegu stvarnih napak ter uveljavljanje upnikove odgovornosti iz tega naslova že posega v presojo temeljnega razmerja, kar pa je v nasprotju z namenom bančne garancije oz. njeno pravno naravo.

Sprememba stališča prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu ni niti nedovoljena niti ne predstavlja procesne kršitve, saj je argumentirano obrazložena. Sodišče je namreč na podlagi ugovornih trditev, s katerimi ob izdaji sklepa o začasni odredbi še ni razpolagalo, in ki so podkrepljene z listinskimi dokazi, ugotovilo, da je dolžnik upnika o napakah na spornih odsekih kanalov pravočasno obvestil (B16) in opomnil, da zaradi neizvršene sanacije napak ni pridobil uporabnega dovoljenja (priloga B 17), in ga tudi ponovno pozval in opozoril na možnost unovčenja garancije zaradi neizvršene sanacije v garancijskem roku (B21). Ob vsem tem je upnik ostal le pri načrtovanju oz. terminskem prelaganju slednjega (B23, B28). S tem je dolžnik uspešno izpodbil verjetnost trditev upnika, da ga dolžnik o napakah na spornih odsekih ni nikoli obvestil. 7. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep nima pomanjkljivosti iz 14. tč. 339., 340., 341. čl. ZPP, in da se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh odločilnih upnikovih navedb. Ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. čl. ZPP). Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije stroške pritožbenega postopka, dolžan pa je povrniti stroške pritožbenega postopka dolžniku, ki jih je sodišče odmerilo po Odvetniški tarifi (prvi odstavek 154. čl. v zvezi z prvim odstavkom 165. čl. ZPP).