Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
15. 4. 1999
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude dr. Vladimirja Žure iz Altripa, ki ga zastopa Janez Zajc, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 15. aprila 1999
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 184. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98) in njegove skladnosti z mednarodno pogodbo se zavrne.
1.Pobudnik navaja, da mu je bila v letu 1995 priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine na podlagi slovenskega dela pokojninske dobe. Drugostopni organ Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pa je tako odločitev spremenil, sklicujoč se na določbo 171. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ), ker da pobudnik še dela v Nemčiji. Pobudnik meni, da je taka odločitev v nasprotju s Sporazumom med SFRJ in ZRN o socialnem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 9/96 - v nadaljevanju: Sporazum), ki še naprej velja tudi v Sloveniji. Meni, da mu gre pravica do sorazmernega dela pokojnine na podlagi 25. in 26. člena Sporazuma, ki da ne vsebuje prepovedi izplačevanja pokojnine uživalcu v času, ko v tujini ponovno sklene delovno razmerje. Zato je po mnenju pobudnika taka prepoved, vsebovana v 184. členu ZPIZ, v nasprotju z meddržavno pogodbo in s 153. členom Ustave.
2.ZPIZ v 171. členu določa, da pridobi zavarovanec pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za njeno pridobitev. Posebej pa določa kot pogoj za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje zavarovanja. Ta pogoj velja tudi za uživalce sorazmernega dela pokojnine po mednarodnih sporazumih o socialni varnosti (176. člen ZPIZ). Po Zakonu torej ni možno, da bi imel uživalec pravice do pokojnine istočasno tudi status zavarovanca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (razen v posebej predpisanih izjemah).
Tako prepoved uzakonja tudi 184. člen ZPIZ za primere, ko uživalec pokojnine ponovno sklene delovno razmerje ali kako drugače ponovno pridobi lastnost zavarovanca. V tem času se mu že priznana pravica do pokojnine ne izplačuje.
3.Po drugem odstavku 153. člena Ustave morajo biti zakoni v skladu z veljavnimi mednarodnimi pogodbami. Možnost neizplačevanja pokojnin za čas, ko upravičenec dela oziroma je vključen v obvezno zavarovanje, izrecno predvideva 11. člen Sporazuma, po katerem se pravni predpisi ene države pogodbenice, ki ne dajejo pravice do dajatve ali to dajatev omejujejo, dokler se opravlja neko delo ali dokler velja obvezno zavarovanje, uporabljajo tudi za istovetna stanja v drugi državi pogodbenici. Zato izpodbijani 184. člen ZPIZ očitno ni v neskladju z veljavno mednarodno pogodbo.
4.Še posebej pa ni v neskladju s 25. in 26. členom Sporazuma.
Ti dve določbi urejata seštevanje zavarovalnih obdobij, ki jih zavarovanec prebije v zavarovanju ene ali druge države in pokojninsko osnovo, ki jo je treba upoštevati. Ne posegata pa v morebitno izključitev ali omejevanje pravic po 11. členu Sporazuma.
5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
P r e d s e d n i k :
Franc Testen