Jedro

Fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za vložitev pravnega sredstva teči že 16. in ne šele 17. dan po puščenem obvestilu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Prvi toženec sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo pritožbo prvega toženca zoper sklep z dne 25. 8. 2021. 2. V pravočasni pritožbi prvi toženec uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno ugotovitev dejanskega stanja ter predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Za pritožnika ni sporno, da je sodišče ugotovilo, da je pritožbo zoper zamudno sodbo vložil 15. 10. 2021, opozarja pa, da je napačno ugotovljeno, da mu je bila zamudna sodba vročena 14. 9. 2021. Če mu je bilo 30. 8. 2021 v nabiralniku puščeno obvestilo o pošiljki, je bil zadnji dan 15-dnevnega roka za prevzem pošiljke na pošti 14. 9. 2021 in na ta dan se po prepričanju pritožbe vročitev ne more šteti za opravljeno. Zakon namreč pravi, da se šteje vročitev s fikcijo (če naslovnik pisanja ne dvigne) za opravljeno po poteku 15-dnevnega roka in ne zadnji dan tega roka. Prvi toženec zato meni, da bi se moralo šteti, da je bila vročitev opravljena 15. 9. 2021 in ne 14. 9. 2021 – ta dan je namreč še znotraj roka za prevzem pošiljke. Ker je bila zamudna sodba vročena šele 15. 9. 2021, ko se je prvi toženec z njo lahko tudi seznanil, je pritožba, ki je bila vložena 15. 10. 2021, vložena pravočasno. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Določbe o osebni vročitvi so urejene v 142. členu ZPP. Če osebna (neposredna) vročitev naslovniku ni možna, se pri vročanju po pošti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je navedeno, da je pisanje na pošti in da ga mora naslovnik v 15 dneh dvigniti. Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne, če pa naslovnik tega v 15 dneh ne stori, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. Po preteku roka vročevalec pisanje pusti v predalčniku naslovnika (4. odstavek 142. člena ZPP).

5. Z vročilnice v spisu (pripeta je k red. št. 14) je razvidno, da pritožniku vročitve ni bilo mogoče opraviti neposredno, zato mu je bilo 30. 8. 2021 v njegovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, da lahko pošiljko dvigne v 15 dneh. Ker pošiljke v roku ni prevzel, je bilo po izteku tega roka 15. 9. 2021 pisanje puščeno v njegovem hišnem predalčniku.

6. Vendar pa se dan, ko je pisanje puščeno v hišnem predalčniku, ne šteje kot dan vročitve. V skladu z določbo 142. člena ZPP se namreč vročitev šteje za opravljeno z iztekom 15. dne od prejema obvestila o neuspešnem poskusu vročitve. Vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika šele po tem, ko je vročitev že opravljena. Namen te določbe je, da se naslovnik tudi dejansko seznani z vsebino pisanja, ki mu je bilo vročeno s fikcijo vročitve, na samo vročitev pa ne vpliva. Ali kot je v zadevi Sklep II Ips 39/2012 odločilo VS RS: »Fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za vložitev pravnega sredstva teči že 16. in ne šele 17. dan po puščenem obvestilu.« Ker je pritožbeno rok začel teči že 16. dan od dneva, ko je bilo prvemu tožencu puščeno obvestilo o pošiljki, je 30-dnevni pritožbeni rok pričel teči 15. 9. 2021 in je iztekel 14. 10. 2021, tako kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.

7. Pritožba zato ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Prvi toženec s pritožbo ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sam krije svoje pritožbene stroške.