Jedro

Predlog za izdajo začasne odredbe mora vsebovati tudi predlog, kako naj se zavarovanje opravi. Sredstva izvršbe oziroma zavarovanja so v ZIZ našteta taksativno.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče ugovoru toženih strank ugodilo, sklep v I. točki izreka razveljavilo, ter predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

Zoper takšno odločitev se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in ugovor toženih strank kot neutemeljen zavrne. Bistveni pritožbeni razlogi bodo povzeti v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

Toženi stranki pritožbenega odgovora nista podali.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je tožnica predlagala izdajo začasne odredbe z vsebino, ki je identična vsebini tožbenega zahtevka na vzpostavitev prejšnjega stanja, in sicer, da sta toženca dolžna s parcele št. ... k.o. G. v. odstraniti leseni hlod in zemljo, nasuto v luknjo, ki je namenjena za priklop na vodovod. Tožnica v pritožbi izpostavlja, da je za primer, da toženca obveznosti iz začasne odredbe ne bi izpolnila, predlagala izrek denarne kazni. Zato trdi, da je ugotovitev prvega sodišča, da je bilo sredstvo izvršbe napačno predlagano, zmotna.

Materialnopravno izhodišče gornjih pritožbenih navedb je v 268. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), po katerem ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem postopku, učinek sklepa o izvršbi. Kakšen mora biti torej sklep o izvršbi, je določeno v 44. členu ZIZ, vsebina predloga za izvršbo pa je določena v 40. členu ZIZ. Določbe o izvršbi pa se po določbi 239. člena ZIZ smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje.

V primeru, ko je torej predlagana začasna odredba, mora že predlog za izdajo začasne odredbe vsebovati predlog, kako naj se zavarovanje opravi. Povedano še drugače to pomeni, da če mora dolžnik po začasni odredbi kaj storiti, mora biti že v predlogu opisano, kako naj se obveznost iz začasne odredbe izpolni. Pri tem pa je predlagatelj vezan na zakon, ki taksativno našteva sredstva zavarovanja (za nedenarne terjatve v petnajstem do dvajsetem poglavju ZIZ). Ko gre torej za dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug, mora predlog temeljiti na 225. členu ZIZ. Ker je v tej določbi predpisano, kako se izvršba opravi v primeru, ko mora dolžnik na podlagi izvršilnega naslova storiti nekaj, kar lahko sicer stori tudi nekdo drug, predlog tožeče stranke, naj se toženi stranki k izpolnitvi obveznosti prisili z izrekom denarne kazni, ne predstavlja zakonitega sredstva zavarovanja. Zato je prvo sodišče po ugotovitvi, da niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe, ker predlog ne vsebuje sredstva zavarovanja, ravnalo pravilno, ko je predlog za začasno odredbo zavrnilo.

Ker tako niso podani razlogi, s katerimi se sklep izpodbija, pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče ob preizkušanju sklepa paziti uradoma, je bilo potrebno pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (15. člen ZIZ v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).