Jedro

Plačilni nalog in sklep o ugovoru zoper plačilni nalog v zvezi s sklepom višjega sodišča pomenijo celoto, zaradi česar je za vročitev vseh treba uporabiti določbo 142. člena ZPP o osebni vročitvi.

ZST-1 od zadnje novele (ZST-1C), ki je začela veljati od 11. 11. 2016 (torej pred vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 23. 10. 2017) določa, da se sodna taksa med drugim ne plača v postopkih odločanja o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane sodne takse. Ker tožena stranka takšne sodne takse ni dolžna plačati, je napačna izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora tožene stranke zoper plačilni nalog z dne 20. 11. 2017.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 23. 10. 2017 se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 20. 12. 2017 se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke z dne 18. 2. 2017 ugodi ter se plačilni nalog, opr. št. VI Pg 2030/2016 z dne 20. 11. 2017, razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom VI Pg 2030/2016 z dne 23. 10. 2017 odločilo, da se pritožba tožene stranke z dne 10. 4. 2017 zoper sodbo in sklep, opr. št. VI Pg 2030/2016 z dne 13. 3. 2017, šteje za umaknjeno. S sklepom VI Pg 2030/2016 z dne 20. 12. 2017 pa je zavrnilo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo, opr. št. VI Pg 2030/2016 z dne 20. 11. 2017. 2. Zoper oba sklepa sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Višjemu sodišču smiselno predlagala, da pritožbi zoper sklep z dne 23. 10. 2017 ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ter nadalje, da ugodi tudi pritožbi zoper sklep z dne 20. 12. 2017 in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru zoper plačilni nalog ugodi in zadevni plačilni nalog razveljavi.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 23. 10. 2017:

4. Tožena stranka je zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje, opr. št. VI Pg 2030/2016 z dne 13. 3. 2017, vložila pritožbo, v zvezi s katero ji je sodišče prve stopnje poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 12. 4. 2017. Zoper navedeni nalog je tožena stranka pravočasno vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 15. 5. 2017 zavrnilo, navedeni sklep pa je nato potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani, in sicer s sklepom, opr. št. II Cpg 605/2017 z dne 11. 7. 2017, v katerem je še opozorilo (5. točka obrazložitve), da 15 dnevni rok za plačilo omenjene sodne takse za pritožbo prične teči naslednji dan po prejemu sklepa pritožbenega sodišča. 5. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev (sklep z dne 23. 10. 2017) utemeljilo s tem, da se je 15 dnevni rok za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo in sklep z dne 13. 3. 2017 iztekel dne 1. 9. 2017, saj je tožena stranka sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 605/2017 z dne 11. 7. 2017, prejela dne 17. 8. 2017. Ker tožena stranka sodne takse za pritožbeni postopek v roku ni plačala, je sodišče prve stopnje štelo, da je tožena stranka pritožbo zoper sodbo in sklep z dne 13. 3. 2017 umaknila (3. odstavek 105.a člena ZPP).

6. Tožena stranka v pritožbi zoper sklep z dne 23. 10. 2017 navaja, da stanje spisa nikakor ne more potrditi zaključka, da naj bi sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 11. 7. 2017 prejela dne 17. 8. 2017. Trdi, da omenjenega sklepa višjega sodišča dne 17. 8. 2017 ni prejela oziroma da vročitev ni bila opravljena v skladu z določili ZPP (smiselno absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP).

7. Posledica iz 3. odstavka 105.a člena ZPP, da se pritožba šteje za umaknjeno, nastopi, če stranka ne plača takse v roku, ki ji ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, pri tem pa niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Predpostavka za nastop posledice je potek roka za plačilo sodne takse, rok pa lahko začne teči (in torej tudi poteče) šele po pravilni vročitvi plačilnega naloga oziroma odločbe sodišča o ugovoru zoper plačilni nalog.

8. V skladu s 1. odstavkom 142. člena ZPP je treba plačilni nalog za plačilo sodne takse za vlogo, za katere vsebinsko obravnavo je plačilo sodne takse procesna predpostavka, vročiti osebno. V 2. odstavku istega člena pa je predpisano, da se pisanja, ki niso opredeljena v 1. odstavku tega člena, vročajo osebno samo, če tako določa zakon ali če sodišče oceni, da je potrebna zaradi listin, ki so priložene v izvirniku, ali iz kakšnega drugega razloga, večja previdnost. 9. Upoštevaje navedeni določbi bi moralo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 605/2017 z dne 11. 7. 2017, s katerim je bila zavrnjena pritožba in potrjen sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog z dne 12. 4. 2017, vročiti toženi stranki osebno po pravilih iz 142. člena ZPP. Rok za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo in sklep z dne 13. 3. 2017 po plačilnem nalogu z dne 12. 4. 2017 namreč začne teči prvi naslednji dan po prejemu sklepa višjega sodišča (5. točka obrazložitve prej omenjenega sklepa višjega sodišča in 7. odstavek 34.a člena ZST-1). Plačilni nalog in sklep o ugovoru zoper plačilni nalog v zvezi s sklepom višjega sodišča pomenijo celoto, zaradi česar je za vročitev vseh treba uporabiti določbo 142. člena ZPP o osebni vročitvi.1

10. Iz vročilnice o vročitvi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 605/2017 z dne 11. 7. 2017 toženi stranki je razvidna navadna (neosebna) vročitev v skladu s 4. odstavkom 141. člena ZPP (red. št. 43 spisa), zaradi nepravilne vročitve pa ni podan pogoj za nastanek posledice iz 3. odstavka 105.a člena ZPP, da se pritožba tožene stranke zoper prvostopenjsko sodbo in sklep z dne 13. 3. 2017 šteje za umaknjeno. Sodišče prve stopnje je torej s tem, ko sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 605/2017 z dne 11. 7. 2017 toženi stranki ni vročalo osebno, storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

11. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep z dne 23. 10. 2017 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Šele po pravilni vročitvi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 605/2017 z dne 11. 7. 2017 bo začel teči rok za plačilo sodne takse za pritožbo po plačilnem nalogu z dne 12. 4. 2017. Glede pritožbe zoper sklep z dne 20. 12. 2017:

12. Sodišče prve stopnje je toženi stranki za pritožbo zoper sklep z dne 23. 10. 2017 (s katerim je štelo, da je zaradi neplačila sodne takse pritožba zoper prvostopenjsko sodbo in sklep z dne 13. 3. 2017 umaknjena) izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse, opr. št. VI Pg 2030/2016 z dne 20. 11. 2017, v višini 33,00 EUR. Zoper navedeni plačilni nalog je tožena stranka dne 18. 12. 2017 vložila ugovor iz razloga, ker je sodišče prve stopnje takso napačno odmerilo in ker taksna obveznost ni nastala. Sodišče prve stopnje je navedeni ugovor tožene stranke z izpodbijanim sklepom z dne 20. 12. 2017 zavrnilo. Zavzelo je stališče, da gre za posebno pritožbo v rednem postopku, ki ni takse prosta.

13. Tožena stranka v pritožbi zoper sklep z dne 20. 12. 2017 smiselno navaja, da sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom z dne 20. 11. 2017 sodne takse ni zakonito odmerilo oziroma jo je odmerilo v nasprotju z določbami ZST-1. 14. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) od zadnje novele (ZST-1C), ki je začela veljati od 11. 11. 2016 (torej pred vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 23. 10. 20172) določa, da se sodna taksa med drugim ne plača v postopkih odločanja o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane sodne takse (4. odstavek 10. člena ZST-1). Za pritožbo z dne 17. 11. 2017 zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 23. 10. 2017 se torej sodna taksa ne plača. 15. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je toženi stranki sodno takso vseeno naložilo v plačilo, zmotno uporabilo materialno pravo (gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti – 2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1).

16. Ker tožena stranka takšne sodne takse ni dolžna plačati, je napačna izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora tožene stranke zoper plačilni nalog z dne 20. 11. 2017. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep z dne 20. 12. 2017 spremenilo tako, da je ugovoru tožene stranke zoper plačilni nalog, opr. št. VI Pg 2030/2016 z dne 20. 11. 2017, ugodilo ter navedeni plačilni nalog razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

1 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št I Ip 1015/2015 z dne 13. 5. 2015. 2 Tožena stranka je pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 23. 10. 2017 vložila 17. 11. 2017.