Jedro

Dolžnikove ugovorne trditve so zelo splošne in nekonkretizirane, saj sploh ne pove, zaradi katerih napak je reklamiral, kakšen jamčevalni zahtevek je uveljavljal in koliko po njegovem znaša nesporni znesek. Poleg tega dolžnik ugovoru ne prilaga nikakršnih dokazil, iz katerih bi izhajala utemeljenost njegovih ugovornih navedb (reklamacije, dokazila o napakah ipd.), zato je ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in s tem neutemeljen.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 184.270,50 SIT s pripadki.

Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je navedeni račun zavrnil v reklamacijskem roku zaradi napake pri delu in poškodbe materiala. Po rešitvi reklamacije bo nesporni znesek poravnal. Pritožuje se tudi zoper stroške izvršbe.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določbami 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da mora svoj ugovor obrazložiti, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in tudi predloži dokaze za tako zatrjevana dejstva, sicer se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik zatrjevati in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so dolžnikove trditve zelo splošne in nekonkretizirane, saj sploh ne pove, zaradi katerih napak je reklamiral, kakšen jamčevalni zahtevek je uveljavljal in koliko po njegovem znaša nesporni znesek. Poleg tega dolžnik ugovoru ne prilaga nikakršnih dokazil, iz katerih bi izhajala utemeljenost njegovih ugovornih navedb (reklamacije, dokazila o napakah ipd.), čeprav je bil v pravnem pouku na sklepu o izvršbi na to dolžnost iz 2. odst. 53. čl. ZIZ izrecno opozorjen. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in s tem neutemeljen.

Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je dolžnikov ugovor na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.