Jedro

V obrazložitvi svoje odločbe je drugostopenjski organ navedel, kako je prvostopenjski organ matematično izračunal priznane točke ter ob tem, koliko ur je pri posameznem programu priznal, ni pa argumentirano obrazložil, zakaj tožniku posameznega programa ni priznal v obsegu (ur), kot ga je uveljavljal v prijavi na Javni razpis. Pravilnosti odločitve tako v tem delu sodišče ne more preizkusiti; to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep o sofinanciranju športnih programov za leto 2015 Občinske uprave Občine A. št. 671-60/2015 O702 z dne 9. 3. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Občinska uprava Občine Krško (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je s sklepom o sofinanciranju športnih programov za leto 2015 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) odločila, da se tožniku kot izvajalcu na podlagi Pravilnika o vrednotenju športnih programov v občini Krško (v nadaljevanju Pravilnik) in Javnega razpisa v občini Krško za leto 2015 (v nadaljevanju Javni razpis) sofinancira izbrani program v višini: 1.1. Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, 120 točk; 1.2. Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok in mladine, 120 točk; 2.1. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, 620 točk; 3.2. Vrhunski šport - kategorizacija, 120 točk; 6. Šolanje in strokovno izpopolnjevanje strokovnega kadra 5 točk; 7. Športne prireditve, 40 točk; skupaj 1025 točk (točka 1 izpodbijanega sklepa). Dalje, da bo za sofinanciranje odobrenih programov sklenjena izvajalska pogodba med občino in izvajalcem, da bo sofinanciranje potekalo v obliki dvanajstin ter da bo vrednost točke za leto 2015 odvisna od razpoložljivih proračunskih sredstev in bo določena naknadno (točka 2 izpodbijanega sklepa). Poleg števila točk in ur rekreativne vadbe je komisija tožniku odobrila tudi uporabo javnih športnih objektov: 40 ur telovadnica A. v višini 183,60 EUR (brez DDV), 40 ur telovadnica B. v višini 183,60 EUR (brez DDV), 40 ur telovadnica B. v vrednosti 183,20 EUR, 40 ur telovadnica C. v vrednosti 83,20 EUR, 80 ur telovadnica D. v vrednosti 100,00 EUR (brez DDV), 40 ur telovadnica E. v višini 183,60 EUR, pri čemer se podroben način koriščenja in plačila odobrenih ur uporabe športnega javnega objekta opredeli v izvajalski pogodbi (točka 3 izpodbijanega sklepa). Tožniku se v skladu z oddano vlogo na javni razpis ne sofinancirajo sledeči programi: 2.1 Cicibani/cicibanke se ne priznajo, ker niso v tekmovalnem sistemu; priznajo se sorazmerni deleži vadbe v Občini Krško za tekmovalce v tekmovalnem sistemu, pod točko 2.1. objekt vadbe ni razviden (točka 4 izpodbijanega sklepa). Medsebojne pravice in obveznosti med Občino Krško in tožnikom bodo opredeljene v izvajalski pogodbi (točka 5 izpodbijanega sklepa).

2. Župan Občine Krško (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 30. 6. 2016 kot neutemeljeno zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa in odločil, da stroškov postopka ni bilo.

3. Tožnik v tožbi navaja, da v postopku izdaje izpodbijanega sklepa niso bili pravilno uporabljeni predpisi, zaradi tega je bilo nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje oziroma je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju. Meni, da bi moral prvostopenjski organ za programe mlajših dečkov/deklic kajak kanu divje vode, sprint priznati 240 točk za strokovni kader in 144 točk za materialne stroške, pri programu starejših dečkov/deklic kajak kanu divje vode, sprint 320 točk za strokovni kader in 224 točk za materialne stroške, pri programu mladincev/mladink pa 384 točk za strokovni kader in 268 točk za materialne stroške. V zvezi z neupoštevanjem urnikov vadb in materialnih stroškov glede prijavljenih objektov, ki se ne nahajajo v občini Krško, meni, da se je prvostopenjski organ neutemeljeno skliceval na 1. člen Pravilnika. V Pravilniku in Pogojih, merilih in kriterijih za vrednotenje športnih programov v občini Krško (Priloga 1 Pravilnika; v nadaljevanju Merila) po njegovem mnenju ni nikjer navedeno, da se urniki vadb in materialni stroški v zvezi s prijavljenimi objekti, ki se ne nahajajo v občini Krško, ne upoštevajo. Glavni pogoji za sofinanciranje programov so po njegovem mnenju določeni v 2. členu Pravilnika, pri čemer lokacija izvajanja programa ni predpisan pogoj. Dalje navaja, da so nepravilno dodeljene točke tudi za kategorizacijo tekmovalca A.A., saj mu je prvostopenjski organ priznal eno kategorizacijo namesto dveh. Slednji je imel ob prijavi na razpis dve kategorizaciji, na strani F. pa je bila pomotoma navedena le kategorizacija za kajak - kanu divje vode slalom. Takoj po prejemu izpodbijanega sklepa je preveril pravilnost vpisanih kategorizacij in ugotovil, da so na F. pozabili vnesti spremembe oziroma podaljšati kategorizacijo A.A. tudi za kajak - kanu divje vode spust. V pritožbi je posredoval tudi pojasnilo G. Zaradi napake pri vnosu kategorizacije v sistem ne more nositi škodljivih posledic. V zvezi z zavrnitvijo sofinanciranja vadbe v H. pa navaja, da je to edini primeren objekt za vadbo juda z vidika primerne opreme in strokovno usposobljenega vaditelja juda, zato vadbe ne more izvajati v drugih objektih v lasti občine, saj za takšno vadbo niso primerno opremljeni. Glede zavrnitve sofinanciranja programa Kajak - kanu divje vode, sprint (cicibani/cicibanke) navaja, da so vadeči v tej kategoriji v tekmovalnem sistemu, kar je razvidno iz potrdila o registraciji G. za leto 2015, zato je organ napačno in nepopolno ugotovil dejansko stanje. Glede na navedeno sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponovni postopek ter toženki naloži plačilo stroškov v v roku 15 dni z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe. Navaja, da že iz javnega razpisa izhaja, da se sofinancirajo le programi v občini Krško, zato med pogoji, ki opredeljujejo območja vadbe, v letu 2015 ni bilo posebej poudarjeno, da mora vadba potekati v občini Krško, kar pa se je v razpisu za leto 2016 jasno opredelilo. Namen razpisov in sofinanciranja s strani toženke je vzpodbujanje razvoja različnih dejavnosti na svojem območju in ne drugod. Sofinanciranje je namenjeno pokritju materialnih stroškov in kadra, katerih vadba poteka v občini Kroško. V zvezi s kategorizacijo tekmovalca A.A. navaja, da mora pri dodeljevanju sredstev upoštevati samo pisna dokazila, iz katerih izhaja dejansko stanje na dan, opredeljen v javnem razpisu. Morebitne napake, nastale po krivdi toženke, niso razlog za drugačno dodelitev sredstev prijavljenim. Glede zavrnitve sofinanciranja vadbe v H. dodaja, da je komisija ocenila, da je vadba tožnika mogoča tudi v objektih, ki niso posebej opremljeni za izvajanje specifične oblike vadbe. V zvezi z zavrnitvijo sofinanciranja programa Kajak - kanu divje vode, sprint (cicibani/cicibanke) navaja, da je bilo v postopku zbiranja dokazov ugotovljeno, da sta na uradnih tekmovanjih G. nastopali le dve vadeči, izpolnjen pa tudi ni bil pogoj, da mora biti minimalno število vadečih v skupini šest. Dodaja, da je presoja strokovne komisije v manj jasnih in dvomljivih primerih upravičeno strožja. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ, ki je na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o športu (v nadaljevanju ZSpo) z izpodbijanim sklepom odločil o tožnikovi prijavi na Javni razpis, skladno s Pravilnikom ter Javnim razpisom pravilno izbral programe za sofinanciranje in jih pravilno s številom točk ovrednotil ter pravilno odobril uporabo športnih objektov. Tožnik meni, da mu je bilo za izbrane programe dodeljeno premajhno število točk, da mu nepravilno niso bile dodeljene točke za kategorizacijo A.A., da mu nepravilno niso bile priznane ure v H. ter da mu nepravilno niso bile dodeljene točke za program ciciban/cicibanke.

7. Na podlagi drugega odstavka 9. člena ZSpo za izvajanje letnih programov, ki jih v skladu s prvim odstavkom 7. člena istega zakona sprejmejo lokalne skupnosti, določijo podrobnejša merila lokalne skupnosti. Po določbi drugega odstavka 10. člena istega zakona izvajalce letnega programa v lokalni skupnosti izbere pristojni organ lokalne skupnosti, na podlagi javnega razpisa. Občinski svet Občine Krško je pogoje, merila in postopke za sofinanciranje programov športa v občini Krško določil s Pravilnikom (prvi odstavek 1. člena Pravilnika).

8. V zvezi s tožbenim očitkom glede nepravilnega vrednotenja programov (v izpodbijanem sklepu točka 1, podtočka 2.1. Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport) * mlajši dečki/deklice kajak - kanu divje vode, sprint, * starejši dečki/deklice kajak - kanu divje vode, sprint in * mladinci/mladinke sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ v izpodbijanem sklepu navedel število točk, priznanih za prej navedene programe (ločeno za strokovni kader in materialne stroške), ni pa obrazložil, zakaj se tožniku ne prizna višjega števila točk oziroma programov v uveljavljanem obsegu. Izpodbijani sklep o tem nima razlogov in ga zato ni moč preizkusiti. V tem delu manjkajočih razlogov sklepa, odločilnih za presojo, tudi drugostopenjski organ ni v celoti dopolnil s svojo odločbo in na ta način skladno s pooblastilom iz 248. člena ZUP, po katerem pritožbeni organ ob odločanju o pritožbi v svoji odločbi lahko navede pravilne razloge, ni odpravil pomanjkljivosti prvostopenjske odločitve. V obrazložitvi svoje odločbe je sicer navedel, kako je prvostopenjski organ matematično izračunal priznane točke ter ob tem, koliko ur je pri posameznem programu priznal, ni pa argumentirano obrazložil, zakaj tožniku posameznega programa ni priznal v obsegu (ur), kot ga je uveljavljal v prijavi na Javni razpis (in nato (tudi) v pritožbenem postopku). Tudi razlogovanje v drugostopenjski odločbi, da se nekateri objekti, ki jih je tožnik navajal v prijavi, ne nahajajo v občini Krško ter da v zvezi z njimi prvostopenjski organ tožniku (pravilno) ni upošteval urnikov vadb ter materialnih stroškov, ni konkretizirano. Pravilnosti odločitve tako v tem delu izpodbijanega sklepa - v točki 1 izreka, podtočka 2.1. - sodišče ne more preizkusiti; to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

9. Poleg tega sodišče ugotavlja, da drugostopenjski organ svojo presojo, da prvostopenjski organ pravilno ni upošteval urnikov vadb in materialnih stroškov, ki se nanašajo na objekte izven občine Krško, opira na prvi odstavek 1. člena Pravilnika, ki pa ga nepravilno razlaga. Pravilnik v prvem odstavku 1. člena namreč določa, da z njim Občinski svet Občine Krško določa pogoje, merila in postopke za sofinanciranje programov športa v občini Krško; te določbe pa po mnenju sodišča ni mogoče razlagati v pomenu, da izključuje financiranje programov, ki se izvajajo v športnih objektih, ki se ne nahajajo v občini Krško, kajti določba take vsebine nima. Po mnenju sodišča glede na njihovo vsebino niti nadaljnjih določb drugega in tretjega odstavka 1. člena ter 2. člena Pravilnika (ki opredeljuje izvajalce programov) in 3. člena Pravilnika (ki opredeljuje programe, ki se sofinancirajo) ni mogoče razlagati v pomenu, da bi bili upravičeni do sofinanciranja le programi športa oziroma ti programi v obsegu, kolikor se izvajajo v športnih objektih, ki se nahajajo v občini Krško. Enako sodišče meni, da taka omejitev za programe športa, kolikor vadbe potekajo izven objektov, ki se nahajajo v občini Krško, ne izhaja niti iz določb Javnega razpisa. Podobno pravno mnenje je sicer to sodišče zavzelo že v sodbi I U 1071/2015 z dne 22. 3. 2016, v kateri je presojalo zakonitost v prejšnjem postopku sprejete (dokončne) odločitve (pristojnega organa) toženke o sofinanciranju prijavljenih programov tožnika za leto 2015. Kolikor pa toženka v odgovoru na tožbo navaja, da se je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odločila sofinancirati športne programe za leto 2016 drugače, in sicer tako, da je v pogojih za sofinanciranje uvedla razlikovanje med programi športa glede na kriterij lokacije izvajanja programa, je podlaga za izvedbo javnega razpisa za navedeno leto torej taka ureditev.

10. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, prvostopenjski organ prav tako ni obrazložil, zakaj v mladinskem razredu ni priznal uveljavljanih dveh kategorizacij za A.A., kot tožnik meni (v tožbi in enako že v pritožbi), da bi morali biti priznani. Izpodbijanega sklepa tako v tem delu izreka (točka 1, podtočka 3.2) ni mogoče preizkusiti. Drugostopenjski organ sicer obrazloži, da je bil navedeni tekmovalec na dan 1. 10. 2014 kategoriziran samo v športni panogi kajak kanu - slalom ter da G. ni oddala vloge za podaljšanje kategorizacije za športno panogo kajak kanu - spust. Vendar pa se ta organ pri tem ne opredeli do pritožbenih navedb, da je pri urejanju kategorizacij za navedenega tekmovalca prišlo do napake. Prav tako prezre tudi priložen dopis/potrdilo G. - kategorizacija A.A. z dne 19. 3. 2015. Iz navedenega dopisa/potrdila namreč izhaja, da je prišlo pri prijavi poškodbe tekmovalca A.A. do napake, da računalniški program ne dopušča popravkov ter da navedenemu tekmovalcu pripada status tudi v disciplini spust. Iz navedenega dopisa/potrdila tudi jasno izhaja, da je prišlo do napake zaradi zapletenosti sistema, kjer se potrdilo veže na rezultat v posamezni disciplini in en na tekmovalca ter da je navedbe mogoče preveriti pri F. Kar pomeni, da tudi drugostopenjski organ ni v zadostni meri dopolnil razlogov za odločitev v delu izreka točke 1, podtočke 3.2. izpodbijanega sklepa ter da preizkus materialne zakonitosti odločitve v tem delu ni mogoč. To pa predstavlja (nadaljnjo) absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena.

11. Izpodbijani sklep tudi nima razlogov o tem, zakaj prvostopenjski organ ni upošteval prijavljenih ur vadbe v H. Drugostopenjski organ, ki o tem razloge podaja, se sklicuje na 14. in 15. člen Pravilnika ter pri tem med drugim citira vsebino tretjega odstavka 15. člena Pravilnika - po katerem se pri drugih športnih objektih sofinancira stroške funkcionalnega obratovanja, in sicer tako, da se prizna najemnina kot za primerljiv objekt, pod pogojem, če ni možna izvedba programa v javnem športnem objektu - in ugotavlja, da prostori H. niso javni športni objekt, ob tem ko ima Občina Krško na voljo primerne prazne prostore. Taka obrazložitev pa po presoji sodišča ne zadosti standardu za obrazložitev odločbe v smislu prvega odstavka 214. člena ZUP, saj ostaja nepojasnjeno, zakaj naj bi bili za izvajanje vadbe juda javni športni objekti lahko enako primerni kot H., in konkretno, kateri javni športni objekti so to; po presoji sodišča tožba utemeljeno izpostavlja, da je v okviru ocenjevanja primernosti objekta treba upoštevati tudi zagotovljenost primerne opreme in strokovno usposobljenega vaditelja juda. Glede na opisano pomanjkljivo obrazložitev odločitve o nepriznanju sofinanciranja vadbe v H. odločitve tudi v delu točke 3 izreka izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti z vidika njene materialne zakonitosti, kar je (nadaljnja) absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

12. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da tožniku tudi ni priznano sofinanciranje programa cicibani/cicibanke (točka 4 izreka izpodbijanega sklepa), ob razlogovanju, da niso v tekmovalnem sistemu in da ni razviden objekt vadbe. Drugostopenjski organ pa je navedel, da se po Javnem razpisu upošteva samo vadba in tekmovanje otrok, ki so registrirani in tekmujejo v tekmovalnem sistemu nacionalne panožne zveze, ugotovil pa je, da sta na uradnih tekmovanjih G. nastopali le dve vadeči, ostali vadeči pa se tekmovanj niso udeleževali. Vendar tega pogoja že ob upoštevanju jezikovne razlage Meril ni mogoče razlagati v pomenu, kot je to storil drugostopenjski organ, in sicer da ni izpolnjen, ker sta se v konkretnem primeru tekmovanj udeleževali samo dve vadeči iz seznama tožnika. Iz potrdila G. z dne 29. 12. 2014, ki ga je tožnik priložil že prijavi na Javni razpis in se nahaja v spisni dokumentaciji, poleg tega izhaja, da so vsi v potrdilu navedeni tekmovalci člani I. (med njimi so tudi vsi vadeči iz seznama vadečih programa kajak kanu divje vode, kategorije cicibani/cicibanke, z dne 7. 1. 2015, ki je bil priložen tožnikovi prijavi na Javni razpis in se nahaja v spisni dokumentaciji) registrirani pri nacionalni panožni športni zvezi in tekmujejo na uradnih tekmovanjih. Iz seznama vadečih programa kajak kanu divje vode, kategorije cicibani/cicibanke z dne 7. 1. 2015 pa je jasno razvidno, da je vadečih v kategoriji cicibanke/cicibani devet. Tako je drugostopenjski organ pri presoji izpolnjevanja pogoja minimalnega števila vadečih v skupini za programsko vsebino cicibani/cicibanke v smislu 2.1. točke Meril napačno uporabil materialno pravo. Razlogi izpodbijanega sklepa so v tem delu tudi v nasprotju z dokazili, ki jih je tožnik priložil prijavi na Javni razpis, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka.

13. Ker je po navedenem sodišče ugotovilo, da so bila v postopku za izdajo izpodbijanega sklepa bistveno kršena pravila postopka ter je bilo nepravilno uporabljeno materialno pravo, je na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo ter izpodbijani sklep odpravilo, v celoti zaradi vsebinske povezanosti odločitve in v skladu s tožbenim predlogom, zadevo pa na podlagi tretjega odstavka tega člena vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo organ skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 upošteval mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava ter njegova stališča glede postopka, po potrebi pa bo tudi dopolnil dejansko stanje ter glede na ugotovljeno dejansko in pravno stanje zadeve nato ponovno odločil v zadevi.

14. O tožnikovem stroškovnem zahtevku je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter mu stroške odmerilo na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

15. Sodišče, ki je odločalo v postopku na prvi stopnji, odredi vrnitev takse (v primerih, ko je tisti, ki jo je plačal, do tega upravičen) po uradni dolžnosti (prvi odstavek 37. člena Zakona o sodnih taksah).