Jedro

Zavestno zatrjevanje neresničnega dejstva z namenom zavlačevati postopek in sploh navajanje podatkov, ki niso resnični, se lahko šteje med kršitve resnicoljubnosti, ta pa sodi med primer zlorabe pravic.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 9. 9. 2016:

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu prvonavedenim sklepom izreklo prvi dolžnici denarno kazen 200,00 EUR in drugemu dolžniku 200,00 EUR, ki sta jo dolžna plačati v roku 15 dni od prejema sklepa na transakcijski račun […] (I. in II. točka izreka). Ugotovilo je, da je s tem, ko je prva dolžnica pri vloženem pravnem sredstvu 6. 6. 2016 in oba dolžnika skupaj pri vloženem pravnem sredstvu 24. 8. 2016, predložila potrdilo o plačani taksi, za katero je jasno, da je bila plačana za pravno sredstvo v letu 2015 (5. 12. 2015), sta zlorabila pravice in ravnala v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Ravnala sta naklepno, ko sta predložila potrdilo o plačani taksi, ki jo je sodišče že upoštevalo in je bilo njuno ravnanje s ciljem, da bi zavedla sodišče, da bi štelo, da je bila taksa za pravno sredstvo že plačana, posebej ob dejstvu, ker se iz skeniranega potrdila (predloženo pravnemu sredstvu 24. 8. 2016), ni videl datum plačila sodne takse.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata dolžnika pritožbo, naslovljeno “Ugovor zoper sklep o denarni kazni z dne 9. 9. 2016 za sodno takso zoper sklep o štetju sodišča, ki je prepozen, in zahteva za ustavitev postopka izvršbe terjatve, ki ni nastopila in ki je na podlagi zakona ni dopustno izvrševati”, brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajata, da je sodišče opravilo drugi narok za prodajo nepremičnine 12. 10. 2015, kar pomeni, da je rok za plačilo kupnine, določen v odredbi o prodaji, potekel 11. 11. 2015, zaradi česar izpodbijani sklep o denarni kazni z dne 9. 9. 2016, izdan 14 dni pred zavrnitvijo ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, preuranjen. To pomeni, da bi morala biti domnevna prodaja nepremičnine kupcu, ki je ne more plačati, ker ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje na nepremičnini, ki ni njegova niti z obljubo sodnika, kar pomeni, da gre za kaznivo dejanje izneverjanja na podlagi 215. člena KZ-1 niti s pomočjo banke, ki nepremičnine, ki ni zavarovana, ne sme sprejeti v zastavo, kar pomeni, da gre za kaznivo dejanje izneverjanja na podlagi 215. člena KZ-1 in predlagata, da jo sodišče ustavi. Ne soglašata z delnim obračunom terjatve in zahtevata, da o obračunu odloči sodišče. Če ne more, bo o tem odločila mednarodna skupnost, ki bo tudi določila višino odškodnine. Upnik, ki ga je ustanovila Republika Slovenija, ki jo na podlagi zakona zastopa Državno pravobranilstvo, kar pomeni, da je zastopanje po M. M., odvetniku iz …, nezakonito, ne more biti upnik na podlagi zakona, kar pomeni, da je izvršba, ki ni mogla nastati, na nepremičnino pritožnikov nezakonita. Upnik je bil izbrisan, kar pomeni, da ne obstaja. Upnik, ki ga je ustanovila Republika Slovenija, je prejemnik javnih sredstev 4.248,384.543,38 EUR, kar je drugo ime za pranje denarja, ki niso obdavčljivi, ki nimajo materialnopravne podlage v zakonu, zaradi česar bosta izpodbijala pred Komisijo EU kot nedovoljeno državno pomoč Republike Slovenije z zahtevo za vračilo. Zoper vsak sklep sodišča je dovoljeno pravno sredstvo na podlagi 25. člena Ustave RS, ki je takse prosto, kar pomeni, da je poziv za plačilo sodne takse, ki je izmišljen, zaradi česar je takse prost, nezakonit. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dolžnika ne pojasnita zakaj naj bi bil sklep o denarni kazni preuranjen in kakšno zvezo naj bi to imelo z rokom za plačilo kupnine kupca ter z zavrnitvijo ugovora dolžnikov zoper plačilni nalog za sodno takso. Sklep o denarnem kaznovanju strank po 11. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni vezan na rok za plačilo kupnine in ne na ugovor dolžnikov zoper plačilni nalog za sodno takso.

5. Tudi ne drži, da upnik ne obstaja, ker naj bi bil izbrisan. Upnik je zgolj spremenil firmo. Njegova matična, davčna številka in sedež ostajajo isti, torej ni šlo niti za pravno nasledstvo, kar je obrazložilo sodišče prve stopnje v drugem sklepu.

6. Z ostalimi pritožbenimi navedbami dolžnika ne izpodbijata pravno odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta s predložitvijo potrdila o plačani taksi za pravno sredstvo 5. 12. 2015 zlorabila pravice in ravnala v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, da sta ravnala naklepno, da je bilo njuno ravnanje s ciljem, da bi zavedla sodišče, da bi štelo, da je bila taksa za pravno sredstvo že plačana, ker se iz skeniranega potrdila ni videl datum plačila sodne takse. Zavestno zatrjevanje neresničnega dejstva z namenom zavlačevati postopek in sploh navajanje podatkov, ki niso resnični, se lahko šteje med kršitve resnicoljubnosti, ta pa sodi med primer zlorabe pravic.(1) Ob pritožbeno neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je to pravilno izreklo dolžnikoma denarno kazen po drugem do četrtem odstavku 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Višine izrečene denarne kazni ne izpodbijata.

O pritožbi zoper sklep z dne 26. 10. 2016:

7. Sodišče prve stopnje je z v uvodu drugonavedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov z dne 30. 9. 2016 zoper plačilni nalog z dne 26. 9. 2016 in sklenilo, da ostane plačilni nalog v veljavi (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog dolžnikov za razveljavitev potrdila pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 27. 11. 2013 (II. točka izreka). Ugotovilo je, da dolžnika v ugovoru smiselno uveljavljata razlog, da je sodišče napačno odmerilo takso, da je ugovor takse prost. Ob dejstvu, da sta vložila pritožbo in da ne gre za osebi, ki bi bili oproščeni plačila sodnih taks v skladu z 10. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), za oprostitev pa tudi nista oprostila, je taksna obveznost nastala. Sodišče je upravičeno izdalo plačilni nalog, kjer je odmerilo takso po tar. št. 30010 ZST-1 v višini 33,00 EUR. Upnik je vpisan v sodni register z matično številko …, kot je navedena v predlogu za izvršbo, in družba še vedno obstaja. Res je, da je upnik na skupščini delničarjev 27. 5. 2015 pod točko III sprejel sklep o spremembi firme, ki je bila prej banka X d.d., sedaj banka Y d.d.. Sprememba firme upnika ne pomeni, da je prenehal oziroma bil izbrisan iz sodnega registra. Sklep o izvršbi z dne 14. 11. 2013 je bil dolžnikoma pravilno vročen 18. 11. 2013 in je postal pravnomočen ter izvršljiv.

8. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata dolžnika pritožbo, naslovljeno “Ugovor zoper zavrnitev zahteve za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti in plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 26. 9. 2016, ki nima podlage v zakonu, in zahteva za ustavitev postopka izvršbe terjatve, ki ni nastopila, zaradi česar je na podlagi zakona ni dopustno izvrševati” brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navajata, da predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti na podlagi zakona ni mogoče zavrniti (tretji odstavek 42. člena ZIZ), kar pomeni, da je sklep o zavrnitvi zahteve za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 27. 11. 2013, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, nezakonit. Sodna taksa za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, nima materialnopravne podlage v zakonu, kar pomeni, da je plačilni nalog za plačilo sodne takse za posebno pritožbo, ki ni določena v zakonu, nezakonit, zaradi česar se šteje, da je sodišče sodno takso napačno odmerilo. Glede na 319. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pomeni, da sklep o izvršbi, ki je procesni sklep, ne more biti pravnomočen, zaradi česar je potrdilo o pravnomočnosti z dne 27. 11. 2013, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, nezakonito. Dolžnika sta fizični osebi, ki ne moreta biti dolžnika na podlagi zakona, nista naslovnika sklepa o izvršbi v gospodarski zadevi na naslovu stalnega bivališča, ki ji ne moreta ugovarjati. Ugovor je sodišče prejelo priporočeno 21. 9. 2015, kar pomeni, da je štetje o končanem postopku zoper dolžnika, ki ne moreta biti dolžnika v gospodarski zadevi med dvema ali več gospodarskimi družbami, nezakonito (prvi odstavek 481. člena ZPP). Glede na prvi odstavek 153. člena Stvarnopravnega zakonika je izvršba s prodajo nepremičnin dolžnikov, ki nista dolžnika na podlagi zakona, ki ni bila zastavljena, na podlagi sklepa o izvršbi, ki ni izvršljiv, domnevnega upnika, ki je bil izbrisan, kar pomeni, da ne obstaja, ki ni vložil tožbe, da se zastavljenega nepremičnina proda, kaj šele nepremičnina domnevnih dolžnikov, ki ni bila zastavljena, ki nima podlage v zakonu, nezakonita.

9. Pritožba ni utemeljena.

10. Dolžnika ne zanikata, da sta vložila pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 9. 8. 2016, ki je med drugim zavrglo njuno vlogo z dne 1. 6. 2016. Pritožbo sta vložila 24. 8. 2016, kar je bilo pred novelo ZST-1C. Ne drži, da za to pritožbo ni določena taksa v zakonu. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da nastane taksna obveznost za vsak postopek ob vložitvi pravnega sredstva, kar določa 1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1. Za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, je po tar. št. 4033 ZST-1 oziroma po 30010 ZST-1 treba plačati sodno takso 33,00 EUR.

11. Nadalje ne drži, da predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti izvršljivosti na podlagi tretjega odstavka 42. člena ZIZ ni mogoče zavrniti. Zakon v omenjenem členu tega ne določa. Sodišče lahko po drugem odstavku 42. člena ZIZ razveljavi zgolj neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti, česar dolžnika nista dokazala. Ne drži, da je sklep o izvršbi procesni sklep, ki ne more postati pravnomočen. Dolžnika ob pravilni vročitvi sklepa o izvršbi 18. 11. 2013, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tega nista izpodbijala s pravočasnim ugovorom. Zato je postal pravnomočen. Njuni ugovori zoper plačilne naloge za sodno takso pa niso ugovori zoper sklep o izvršbi. Upnik ni bil izbrisan in še vedno obstaja, kar je pojasnilo sodišče prve stopnje. Ostale pritožbene navedbe niso pravno odločilne za ta pritožbeni postopek.

Končna odločitev:

12. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbi dolžnikov kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Opr. št. (1): J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, I. knjiga, Založba Uradni list RS, GV Založba, stran 103.