Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Neprijava terjatve v stečaju ima za posledico, da upnik svoje terjatve zoper družbo ne more več uveljavljati. To velja tudi v primeru, ko gre za družbo z neomejeno odgovornostjo, saj gre v stečajno maso tudi premoženje osebno odgovornega družbenika.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke, ker je ugotovilo, da tožeča stranka za tako tožbo nima več pravnega interesa.
Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka po pooblaščenki. Meni, da je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da nima pravnega interesa za to tožbo, nepravilno. V stečajnem postopku družbe V. d.n.o., katere družbeniki so toženci, res ni prijavila svoje terjatve. Vendar to dejstvo ne odvezuje družbenikov družbe njihove odgovornosti za obveznosti družbe. Ne drži, da družbeniki s svojim osebnim premoženjem po uvedbi stečaja več niso mogli razpolagati, saj sodišče v postopku sploh ni vpogledalo stečajnega spisa, tako da ni jasno, kaj naj bi bilo dejansko zajeto v stečajni masi. Noben predpis ne določa, da je pogoj za uveljavljanje terjatve zoper družbenike družbe z neomejeno odgovornostjo prijava v stečajnem postopku. To bi veljalo le za primer, ko subjekt zaradi stečaja preneha. Za tožbo zoper družbenike zadošča dejstvo, da družba upniku na njegovo pisno zahtevo ni izpolnila obveznosti. Tudi po 134.čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) je jasno, da s prenehanjem družbe ne prenehajo njene obveznosti, niti ne subsidiarna odgovornost družbenikov. Upoštevati je potrebno le predpisane zastaralne roke. Predlaga razveljavitev sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožba ima sicer prav, da s prenehanjem družbe z neomejeno odgovornostjo obveznosti družbe ne prenehajo kot tudi ne subsidiarna odgovornost njenih družbenikov. Vendar pa to velja zgolj za prenehanje družbe po določilih ZGD, medtem ko je Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) specialni predpis in prav ta prihaja v poštev za odločanje v obravnavani zadevi. Da je bil nad družbo V., d.n.o. uveden dne 24.07.2002 stečaj in da tožeča stranka svoje terjatve v stečajnem postopku ni prijavila, ni sporno. Neprijava terjatve v stečaju pa ima za posledico, da upnik svoje terjatve zoper družbo ne more več uveljavljati, saj se vse obveznosti družbe razčistijo v stečajnem postopku. Za tožbo, ki jo upnik vloži mimo stečajnega postopka, zato nima pravnega interesa, saj terjatve ne more več dobiti poplačane. To velja tudi v primeru, ko gre za družbo z neomejeno odgovornostjo, saj kot je to opozorilo že sodišče prve stopnje, 6.čl. ZPPSL jasno določa, da v primeru, ko se opravi stečaj nad osebno družbo, gre v stečajno maso tudi premoženje osebno odgovornega družbenika. Posamezni družbenik zato ne mora dodatno odgovarjati še poleg stečajnega postopka, v katerem je v stečajno maso že zajeto njegovo osebno premoženje.
Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).