Jedro

Glede pritožbenih očitkov, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagal toženec, pa je potrebno povedati, da je glede tega sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno. Toženec je pravočasno (prvi odstavek 286. člena ZPP) trdil le, da ni bil seznanjen s tem, da poslovni prostor ne ustreza vsem pogojem za opravljanje trgovske dejavnosti in da ima informacijo, da si je tožnica premislila, kot edini dokaz pa je predlagal svoje zaslišanje.

Sodišče prve stopnje je toženca pravilno povabilo na zaslišanje na glavno obravnavo, čemur pritožba niti ne oporeka, vendar ni prišel in svojega izostanka ni opravičil, zato je sodišče pravilno glavno obravnavo zaključilo in v zadevi odločilo. Glede na to, da toženec niti ne zatrjuje, da prepozno predlaganih dokazov ni mogel navesti na prvem naroku (drugi odstavek 286. člena ZPP), je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko prepozno zatrjevanih dejstev in dokazov ni upoštevalo (četrti odstavek 286. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Toženec nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je najemna pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili 28.05.2003, razdrta, da je toženec dolžan tožnici plačati 316.080,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in ji povrniti njene pravdne stroške v znesku 182.020,00 SIT.

Zoper takšno sodbo vlaga pravočasno pritožbo toženec. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločitev, ali pa njeno spremembo tako, da se tožbeni zahtevek tožnice zavrne.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v okviru pravočasno podanih dokaznih predlogov pravdnih strank na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja: Neveljavnost pogodbe je posledica uspešno uveljavljane izpodbojnosti, zato sodišče prve stopnje svojo odločitev pravilno opira na drugi odstavek 46. člena Obligacijskega zakonika - OZ. Tožnica zahteva in je dosegla razveljavitev pogodbe (prvi odstavek 95. člena OZ), toženec pa je tožnici dolžan vrniti, kar je na podlagi pogodbe prejel (prvi odstavek 96. člena OZ).

Sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo skrbnost tožnice (drugi odstavek 46. člena OZ) in so pritožbena izvajanja v tej smeri protispisna.

Res je, da sodišče nima razlogov o priznanju tožnice, da je potrebovala najemno pogodbo že v postopku pridobivanja statusa samostojne podjetnice, saj je ta pritožbena trditev protispisna in tožnica česa takega ni nikoli izjavila, nasprotno, zaslišana kot stranka je izpovedala, da je imela že ob sklenitvi najemne pogodbe urejen status samostojne podjetnice.

Glede pritožbenih očitkov, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagal toženec, pa je potrebno povedati, da je glede tega sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno. Toženec je pravočasno (prvi odstavek 286. člena ZPP) trdil le, da ni bil seznanjen s tem, da poslovni prostor ne ustreza vsem pogojem za opravljanje trgovske dejavnosti in da ima informacijo, da si je tožnica premislila, kot edini dokaz pa je predlagal svoje zaslišanje.

Sodišče prve stopnje je toženca pravilno povabilo na zaslišanje na glavno obravnavo, čemur pritožba niti ne oporeka, vendar ni prišel in svojega izostanka ni opravičil, zato je sodišče pravilno glavno obravnavo zaključilo in v zadevi odločilo. Glede na to, da toženec niti ne zatrjuje, da prepozno predlaganih dokazov ni mogel navesti na prvem naroku (drugi odstavek 286. člena ZPP), je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko prepozno zatrjevanih dejstev in dokazov ni upoštevalo (četrti odstavek 286. člena ZPP).

Res je, da v najemni pogodbi piše, da se poslovni prostor uporablja od 01.06.2003 dalje, sodišče prve stopnje pa pravilno ugotavlja, da to ni bilo mogoče, ker poslovni prostor ni imel uporabnega dovoljenja, nemožnost uporabe pa je bila na strani toženca.

Sodišču prve stopnje se ni bilo potrebno ukvarjati s trditvijo toženca, da je imela tožnica poslovni prostor v posesti štiri mesece, saj je bila ta trditev postavljena prepozno (prvi odstavek 286. člena ZPP), obveznost tožene stranke pa ni štelo kot odškodninsko obveznosti, temveč kot obveznost po razveljavljeni pogodbi (prvi odstavke 96. člena OZ).

Ne drži pritožbena trditev, da se pogodba razdira samo "v naprej", saj so izpodbojne pogodbe, ob predpostavki uspešno uveljavljane razveljavitve, neveljavne.

Pritožbene trditve, kaj je imela tožnica pravico predlagati ob sklepanju najemne pogodbe, pa ne sodijo med pritožbene razloge zoper izpodbijano sodbo, saj s tem nimajo nobene zveze.

Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek

350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških temelji na določilu prvega odstavka 154. in prvega odstavka 165. člena ZPP.