Jedro

Predmet spora izvira iz očitkov, da je Okrajno sodišče v ... nezakonito delovalo. V takih primerih je mogoče, da bi bilo treba izvesti dokaz z zaslišanjem koga od sodnikov, zaradi česar bi lahko prišlo do motenj pri delu. Utemeljeno bi bila lahko prizadeta tudi tako imenovana objektivna nepristranskost sodišča, ki mora izključiti dvom, ki bi lahko omajal zaupanje strank v odločanje sodišča.

Izrek

Za odločanje o tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Kamniku.

Obrazložitev

Tožnik predlaga delegacijo stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ker meni, da je za to podan tehten razlog. Toženi A. A. je soprog predsednice Okrajnega sodišča v ..., sodnice-svetnice B. A. Tožnik meni, da je zato "ravnanje pravosodnega kadra v ... sodišču povsem primerno sestavi organizirane skupine pravosodnih kriminalcev, ki obvladujejo sodišče". Navaja, da so bila nad njim in njegovim premoženjem izvedena organizirana kriminalna dejanja, zaradi česar je 15.10.2004 vložil tožbo na nedopustnost izvršbe in predlagal oprostitev plačila sodnih stroškov, toda sodišče ni obravnavalo njegovega predloga in ga je sprva ignoriralo, nato pa je 19.10.2004 s sklepom zagrozilo tožniku, da mora plačati sodno takso, sicer bo tožbo štelo za umaknjeno. Iz tega izvaja, da se zlorabe nadaljujejo in da mu je kršena pravica do sodnega varstva.

V 23. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33/91-69/04) je med človekovimi pravicami predvidena pravica do sodnega varstva, ki med drugim vsakomur omogoča, da mu sodi nepristransko sodišče. Podobno določilo vsebuje tudi 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, Ur.l. RS, št. 33/94-MP, št.7) in 41. člen Listine o temeljnih pravicah, ki sedaj sicer ni formalni pravni vir, toda po 1. členu Pogodbe o ustavi za Evropo (CIG 87/2/04-REV 2) tvori II. del ustave in bo po sprejemu pogodbe postal pravno zavezujoč, predvidoma od 1. novembra 2006 dalje. Za zagotovitev ustreznega sodnega varstva je v 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 36/04-uradno prečiščeno besedilo) omogočeno, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da nezadovoljstvo stranke z odločitvijo sodišča ni razlog za to, da bi lahko izbirala krajevno pristojnost sodišč. Tudi dejstvo, da zakonca opravljata odvetniško in sodniško funkcijo pri istem sodišču ni razlog za dodelitev zadeve v delo drugemu sodišču, saj je problem mogoče razrešiti z izločitvijo. Zato je Vrhovno sodišče v različnih postopkih pred ... sodiščem že večkrat zavrnilo tožnikove predloge za delegacijo. Toda v obravnavani zadevi gre za drugačen primer, ker predmet spora izvira iz očitkov, da je Okrajno sodišče v ... nezakonito delovalo. V takih primerih je mogoče, da bi bilo treba izvesti dokaz z zaslišanjem koga od sodnikov, zaradi česar bi lahko prišlo do motenj pri delu. Utemeljeno bi bila lahko prizadeta tudi tako imenovana objektivna nepristranskost sodišča, ki mora izključiti dvom, ki bi lahko omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Glede na to je Vrhovno sodišče Republike Slovenije po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 36/04-uradno prečiščeno besedilo) ugodilo predlogu tožeče stranke in določilo drugo stvarno pristojno sodišče.