Jedro

Če stranka navaja v predlogu za obnovo postopka po 9. točki 421. člena ZPP kot nova dejstva in nove dokaze tiste, ki jih je predlagala že v prejšnjem postopku, se to ne upošteva kot razlog za zavrnitev predloga za obnovo, če sploh niso izpolnjeni pogoji za meritorno odločanje o predlogu, ker je bil vložen po izteku roka iz drugega odstavka v zvezi s 6. točko prvega odstavka 423. člena ZPP. Tak predlog je treba na podlagi določbe prvega odstavka 425. člena istega zakona zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepozen toženčev predlog za obnovo postopka, končanega s pravnomočno sodbo, s katero mu je bila naložena izselitev in izpraznitev stanovanja št. 51 v drugem nadstropju stanovanjskega objekta v Kranju na K.7, s hkrati mu naloženo obveznostjo izročitve le-tega tožeči stranki. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na določbo prvega odstavka 425. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z določbo 6. točke prvega odstavka 423. člena istega zakona.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je toženec vložil pritožbo. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov, ki bi jih uveljavljal, izrecno ne navaja, sicer pa ne soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje, po katerem bi naj zvedel za nove dokaze (zaslišanje določenih prič) že ob vložitvi pritožbe z dne 20.8.1990 in katerih zaslišanje bi naj v pritožbi tudi predlagal. Tega namreč v pritožbi ni storil - oziroma je zmotno sklepanje, da je za priče vedel že vsaj ob vložitvi pritožbe. V pritožbi je namreč kot prava neuka stranka le pojasnjeval določene okoliščine in med drugim le naprosil sodišče, da zasliši stanovalce v stanovanjski hiši na K. 7 v Kranju. Ta navedba ni dokazni predlog in toženec tedaj ni vedel, da so lahko zaslišani sosedje kot priče. Toženec je sosede poznal in že vseskozi zanje vedel, ni pa vedel, da so lahko priče in to tudi ne ob vložitvi pritožbe, kljub gornji navedbi. Končno pa toženec ponuja novi dokaz (prvič) tudi v tej pritožbi in sicer zaslišanje sina I.Š., ki je bil v teku postopka še mladoleten in torej ni mogel nastopiti kot priča, sedaj pa je že polnoleten. Sin bi vedel povedati, da je živel v spornem stanovanju skupaj s tožencem. Slednji predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve predlogu za obnovo postopka oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 6. točke prvega odstavka 423. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) teče v primeru uveljavljanega obnovitvenega razloga iz 9. točke 421. člena istega zakona tridesetdnevni subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila. Da je toženec to mogel storiti najpozneje (in že vsaj) ob vložitvi pritožbe dne 20.8.1990, celo sam potrjuje v navedbah iz te (obravnavane) pritožbe, saj izrecno navaja, da je že ves čas poznal sosede (katerih zaslišanje predlaga kot nov dokaz) in zanje že vseskozi vedel. To, da pa ni vedel, da so lahko zaslišani kot priče - kakor zatrjuje, pa ni opravičljiv razlog iz drugega odstavka 422. člena ZPP. Po tej določbi se namreč zaradi okoliščine, ki so naštete med drugimi tudi v 9. točki 421. člena ZPP, sme dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Sploh pa potrjuje nesmiselnost toženčevega sedanjega sklicevanja na nevednost o tem, da so lahko kot priče zaslišani tudi sosedje, njegova navedba v pritožbi z dne 20.8.1990, po kateri "naproša sodišče, da zasliši stanovalce vhoda K. 7". Tako se izkaže, da je izpodbijana prvostopna odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka kot prepoznega pravilna tudi in predvsem upoštevaje določbo drugega odstavka 423. člena ZPP, po kateri se v primeru, če bi začel teči rok iz prvega odstavka istega člena preden bi odločba postala pravnomočna, šteje ta rok od pravnomočnosti odločbe, kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo, sicer pa od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča, izrečene na zadnji stopnji. V danem primeru je tridesetdnevni rok potekel računajoč celo od dneva vročitve odločbe revizijskega sodišča pooblaščenki toženca (dne 19.2.1992) do vložitve predloga za obnovo postopka (dne 2.7.1993), ne glede na to, da v predlogu za obnovo postopka navedena dejstva in predlagani dokazi po doslej obrazloženem sploh niso "novi" (9. točka 421. člena ZPP).

V zvezi s prvič v tej pritožbi predlagano izvedbo "novega dokaza" z zaslišanjem toženčevega sina kot priče pa je treba pojasniti, da toženec ne zatrjuje, da bi mladoletnost sina kot ovira za njegovo zaslišanje v prejšnjem postopku odpadla šele v zadnjih tridesetih dneh pred vložitvijo te pritožbe, temveč nasprotno navaja le, da je bil še mladoleten v teku prejšnjega postopka. V predlogu za obnovo postopka pa mora predlagatelj, če hoče izposlovati meritorno odločanje o njem, navesti tudi vsa tista dejstva, ki kažejo na pravočasnost predloga. Od konca prejšnjega postopka, ki je bil pravnomočno končan 30.1.1991, pa do vložitve obravnavane pritožbe (v kateri je zaslišanje sina kot priče toženec prvič ponudil) pa je poteklo že dve leti in pol. Ker pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je bilo treba po obrazloženem toženčevo pritožbo na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi.

Določbe ZPP, na katere se pritožbeno sodišče sklicuje, so bile uporabljene na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).