Jedro

Po sklepu o izvršbi in zavarovanju je bila izvršba dovoljena tudi za preživninske zneske, za katere je bilo hkrati dovoljeno tudi zavarovanje s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ. Gre torej za izvršbo bodočih občasnih dajatev, ki se v skladu z določbo 106. oziroma 143. člena ZIZ vrši brez vsakokratnega upnikova predloga za izvršbo in posledične izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, ki se nanaša na zavrnitev upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba udeleženca K.R. se zavrne in se v delu, ki se nanaša na zavrnitev udeleženčevega predloga za nadaljevanje izvršbe, potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika in udeleženca (ki ga je napačno navedlo v uvodu izpodbijanega sklepa kot stranko postopka, saj se izvršilni postopek I 1, katerega nadaljevanje je udeleženec predlagal, ne vodi na njegov predlog) za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom in sicer prodajo dolžnikove nepremičnine parc. št. 2478/0 k.o. K.. Iz obrazložitve izhaja, da je bila upnikova terjatev po sklepu o izvršbi v celoti poplačana, za preživninske obroke od 1.1.2013 do 31.12.2013 pa ni bila dovoljena izvršba, pač pa le zavarovanje s predhodno odredbo. Na podlagi ugotovitve, da je bila upnikova terjatev v celoti poplačana, sodišče ni dovolilo predlaganega nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, glede udeleženca pa je ugotovilo, da je njegov predlog neutemeljen iz razloga, ker se izvršba, katere nadaljevanje je predlagal, ne vodi na njegov predlog.

Zoper navedeni sklep se pritožujeta upnik in udeleženec po svoji pooblaščenki in v pritožbi navajata, da sta nadaljevanje izvršbe predlagala zato, ker dolžnik ni plačal preživninskih obrokov po izdani predhodni odredbi. Po mnenju pritožbe se izvršba zaradi tega še ni izčrpala oziroma še obstaja preživninski dolg za vse preživninske zahtevke od 1.1.2013 do 31.12.2013 z zakonskimi zamudnimi obrestmi in dodatnimi stroški, kar vse je potrebno še izterjati. Pritožba opozarja, da so zavarovani zneski v času vložitve predloga za nadaljevanje izvršbe že zapadli, zato je bilo predlagano tudi nadaljevanje izvršbe. V ta namen je bila izdana tudi predhodna odredba, ki jasno nalaga obveznost plačevanja preživnine in predstavlja tudi izvršilni naslov. Pritožba zaključuje, da upnik (in udeleženec) ne moreta zavzeti drugačnega stališča, saj si ne moreta predstavljati, da bi morala ponovno vlagati predloge za izvršbo za zapadle in neplačane obroke preživnine za čas zavarovanja s predhodno odredbo.

Pritožba upnika je utemeljena, pritožba udeleženca pa ni utemeljena.

K pritožbi upnika V izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Novi Gorici I 1 je bila na upnikov predlog dovoljena izvršba za izterjavo glavnice v znesku 100,50 EUR, zakonskih zamudnih obresti od zneska 100,50 EUR za čas od 15.12.2012 dalje in izvršilnih stroškov ter v zavarovanje zahtevka, da se plačuje preživnina v zneskih po 100,50 EUR mesečno do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec za čas od 1.1.2013 do 31.12.2013. Izvršba je bila dovoljena na podlagi izvršilnega naslova – sodne poravnave in sicer z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Iz izreka sklepa o izvršbi in zavarovanju (list. št. 10, v povezavi s predlogom za izvršbo na list. št. 5) je torej razvidno, da je bila izvršba dovoljena tudi za preživninske zneske, za katere je bilo hkrati dovoljeno tudi zavarovanje s predhodno odredbo po 259. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Gre torej za izvršbo bodočih občasnih dajatev, ki se v skladu z določbo 106. oziroma 143. člena ZIZ vrši brez vsakokratnega upnikovega predloga za izvršbo in posledične izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe (1). Glede na navedeno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je bilo za te zneske dovoljeno zgolj zavarovanje, napačno, posledično pa tudi ni ovire za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, ki ga lahko upnik predlaga do konca izvršilnega postopka (tretji odstavek 34. člena ZIZ). Kljub neprerekani ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je dolžnik tekom postopka poravnal terjatev, glede katere je bila dovoljena (zgolj) izvršba, izvršilni postopek I 1 še ni končan, saj izvršba vseh terjatev po sklepu o izvršbi še ni bila realizirana, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrnitev upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe na dolžnikovo nepremičnino, pa tudi sicer so bili vsi zavarovani preživninski zneski v času vložitve predloga za nadaljevanje izvršbe že zapadli.

Iz navedenih razlogov je bilo upnikovi pritožbi potrebno ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti v delu, ki se nanaša na upnika ter v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o upnikovem predlogu za nadaljevanje izvršbe v skladu z zgoraj navedenimi razlogi. Pritožbeno sodišče namreč izpodbijane odločitve ni moglo samo spremeniti, saj bi s tem dolžniku odvzelo pravico do ugovora zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.

K pritožbi udeleženca Prvostopenjsko sodišče je v zvezi s predlogom udeleženca, ml. K.R. (ki ga je prvostopenjsko sodišče napačno navedlo v uvodu izpodbijanega sklepa kot stranko postopka), pravilno ugotovilo, da ta ni utemeljen že iz razloga, ker udeleženec v izvršilni zadevi I 1, katere nadaljevanje predlaga, sploh ni stranka postopka in zaradi tega ne more predlagati njenega nadaljevanja. Teh razlogov udeleženec v pritožbi niti ne izpodbija. Njegovo pritožbo je bilo glede na navedeno potrebno zavrniti kot neutemeljeno in v delu, ki se nanaša nanj, potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

op. št. 1: Tako tudi VSL sklep IV Cp 5388/2005, VSL sklep III Cp 1806/2000, VSC sklep I Ip 111/2011.