Jedro

Tudi pri ugotavljanju višine otrokovih potreb je temeljno merilo otrokova korist. Želje in pričakovanja otroka še ne predstavljajo njegove preživninske potrebe, nudenje več in dražjih dobrin pa samo po sebi ne zagotavlja boljših pogojev za njegov zdrav telesni in duševni razvoj. Starši imajo pravico, da s svojimi odločitvami - tudi v okviru izpolnjevanja preživninske obveznosti - sodelujejo pri oblikovanju vrednot, navad in interesov otroka ter njegovega odnosa do materialnih dobrin. Vse dokler na ustrezni ravni zadovoljujejo potrebe, ki so otroku v korist ter zagotavljajo njegov uspešen razvoj, imajo pravico, da skladno s svojimi vzgojnimi načeli in vrednotami omejijo sredstva, ki jih zanj namenjajo. Tudi starš z izjemno visokimi, celo neomejenimi preživninskimi zmožnostmi zato pri zadovoljevanju potreb, pričakovanj in želja otroka ni dolžan biti brezmejen.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Pritožbeno sodišče v nadaljevanju sklepa po predlogu predlagatelja in po nasprotnem predlogu nasprotnega udeleženca naziva predlagatelj, po predlogu nasprotno udeleženko in po nasprotnem predlogu predlagateljico pa nasprotna udeleženka.

2.Udeleženca sta starša A. A., roj. 2007 in B. A., roj. 2010.

3.S sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 308/2019 z dne 4. 2. 2020 sta se dogovorila, da se hčeri zaupata v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki, stiki s predlagateljem pa potekajo vsako sredo popoldan do četrtka zjutraj, vsak drugi konec tedna od petka popoldan do ponedeljka zjutraj ter polovico počitnic in praznikov. Predlagatelj se je zavezal za vsako hčer plačevati 800 EUR preživnine mesečno.

4.Predlagatelj je 19. 5. 2023 vložil predlog za znižanje preživnine na 300 EUR mesečno za vsako hčer, nasprotna udeleženka pa je 18. 12. 2023 vložila nasprotni predlog in predlagala zvišanje preživnine na 1.050 EUR mesečno za vsako hčer za čas od vložitve nasprotnega predloga dalje.

5.V času vložitve nasprotnega predloga je valorizirana preživnina za vsako hčer znašala 925,64 EUR mesečno.

6.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljev predlog za znižanje preživnine (I. točka izreka) in predlog nasprotne udeleženke za njeno zvišanje (II. točka izreka). Odločilo je, da vsak udeleženec krije svoje stroške tega postopka (III. točka izreka).

7.Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi predloga za zvišanje preživnine (II. točka izreka). Sodišče je napačno ugotovilo, da se potrebe hčera niso bistveno povečale. Takšen sklep je v očitnem nasprotju z življenjskimi izkušnjami. Hčeri sta od določitve preživnine bistveno odrasli in prešli iz otroštva v adolescenco. To dejstvo samo po sebi predstavlja spremenjeno okoliščino, saj se struktura in višina potreb v tem obdobju drastično spremenita. Gre za potrebe po dražjih oblačilih in obutvi odraslih velikosti, stroške socialnega življenja, kozmetike, zahtevnejših šolskih potrebščin, inštrukcij, priprav na maturo, prevoza, opravljanja vozniškega izpita, počitnic, žepnine ter specifičnih zdravstvenih potreb (fizioterapija za A. A., bioresonanca za B. A.), ki jih je nasprotna udeleženka dosledno izkazovala. Sodišče dokazane povečane potrebe neutemeljeno pavšalizira in jih zmanjšuje na raven nebistvenosti. Sodišče je breme povečanih potreb deklet v celoti prevalilo na nasprotno udeleženko z argumentom, da se je povečala tudi njena plača. Takšno stališče je v nasprotju s temeljnim načelom preživninskega prava, da so otroci upravičeni do življenjskega standarda, ki je skladen z zmožnostmi obeh staršev. Dejstvo, da je nasprotna udeleženka uspela s svojo delavnostjo povečati svoje prihodke, ne odvezuje predlagatelja, da v skladu s svojimi, dokazano nadpovprečnimi zmožnostmi prispeva k povečanim potrebam hčera. Ti sta upravičeni biti deležni uspeha in izboljšanega standarda obeh staršev. Sodišče je s svojo odločitvijo dejansko kaznovalo nasprotno udeleženko za njen poslovni uspeh, predlagatelja pa razbremenilo njegove sorazmerne preživninske obveznosti. Sodišče zmotno navaja, da nasprotna udeleženka ni predložila nobenih dokazov za svoje trditve o izpadu dohodkov iz naslova poslovne dejavnosti. Že prvi pripravljalni vlogi je priložila davčni obračun za leto 2019, iz katerega izhaja, da so njeni prihodki v letu 2019 znašali 56.895 EUR, od tega iz naslova poslovne dejavnosti 11.379,37 EUR. Iz uradne evidence AJPES pa izhaja, da je 10. 10. 2022 svoj s. p. zaprla, saj zaradi neizvajanja stikov s strani predlagatelja in posledične povečane skrbi za otroka poleg redne službe ni zmogla opravljati še poslovne dejavnosti.

8.Sodišče je napačno ugotovilo, da se predlagateljeve preživninske zmožnosti niso spremenile. Že samo ugotavlja, da se je njegova plača povišala za 500 EUR, da se je poslovanje družbe C., d. o. o. izboljšalo, da so se njegovi prihodki iz naslova samostojne dejavnosti povišali, da prejema plačila in ugodnosti iz naslova opravljanja poslovodnih funkcij v različnih družbah in da je postal lastnik 160 m² velikega stanovanja. Sodišče je tudi spregledalo, da je bilo podjetje D., d. o. o., ki ga je predlagatelj ustanovil preko svoje družbe in je bilo leta 2024 v njegovi 100-odstotni lasti, vredno več kot 2 milijona EUR. Ta vrednost znatno presega vrednost vseh podjetij, ki jih je imel predlagatelj v svoji lasti leta 2020, ko se je sklepala sodna poravnava. Izboljšanje njegovega premoženjskega stanja predstavljajo tudi poslovni deleži v drugih družbah. Predlagatelj ni izkazal, da bi se njegove materialne ali pridobitne zmožnosti zmanjšale. Če so njegove zmožnosti vsaj enake ali boljše kot ob prejšnji odločitvi, pa ni podlage, da bi se breme povečanja potreb otrok prevalilo izključno na nasprotno udeleženko.

9.Sodišče je spregledalo ogromen prispevek nasprotne udeleženke v obliki nege, varstva in vsakodnevne skrbi za hčeri. Stiki predlagatelja z njima so minimalni in bistveno manjši od dogovorjenih. To pomeni, da skoraj celotno breme vzgoje, skrbi za zdravje, pomoči pri šolanju in organizacije življenja nosi nasprotna udeleženka. Poleg tega mora zaradi neizvajanja sodno določenih stikov kriti tudi stroške hrane, prevoza in bivanja, ki bi jih med stiki kril predlagatelj.

10.Napačno je stališče sodišča, da je dvig posameznih stroškov pokrit z valorizacijo preživnine in pomočjo staršev nasprotne udeleženke pri preživljanju. Valorizacija preživnine je namenjena ohranjanju realne vrednosti že določene preživnine, ne pa kritju novih ali povečanih potreb, ki nastanejo zaradi odraščanja otrok. Pomoč starih staršev je prostovoljno darilo vnukom in ne zmanjšuje zakonske preživninske obveznosti staršev.

11.Sodišče nasprotni udeleženki neutemeljeno in pretirano formalistično očita, da ni natančno specificirala in seštela vseh stroškov preživljanja hčera. Nasprotna udeleženka je v vseh svojih vlogah in na zaslišanju natančno in specificirano pojasnila, katere potrebe so se povečale (prehrana, obleka, šola, inštrukcije, zdravje, dejavnosti), kar sodišče v obrazložitvi tudi povzema. V skladu z določbo 7. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1) bi moralo sodišče po uradni dolžnosti ugotavljati dejstva, pomembna za odločitev. Na podlagi predloženih dokazov in izpovedb bi moralo samo oceniti višino povečanih potreb in samo odmeriti primerno višjo preživnino.

12.Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril.

13.Pritožba ni utemeljena.

14.Sodišče prve stopnje ni napravilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo določbe ZNP-1 in Družinskega zakonika (DZ) o varstvu otrokove koristi in preživninski obveznosti staršev.

15.Sodišče prve stopnje je kot materialnopravno podlago odločanja pravilno opredelilo prvi odstavek 197. člena DZ. Na podlagi te določbe je pravilno pojasnilo, da postopek spremembe s pravnomočno odločbo določene preživnine poteka v dveh korakih. V prvem koraku sodišče ugotavlja, ali so se v času od zadnje določitve preživnine potrebe preživninskega upravičenca in/ali zmožnosti zavezancev spremenile. Šele, če na to vprašanje odgovori pritrdilno, mora nato v drugem koraku znova celovito presoditi potrebe otroka in pridobitne zmožnosti obeh staršev ter določiti novo preživnino.

16.Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega in v sodni praksi utrjenega stališča, da vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Spremembe morajo biti bistvene.

17.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da nasprotna udeleženka ni izkazala bistvenega povečanja preživninskih potreb hčera.

18.Preživninske zmožnosti staršev vplivajo na obseg potreb, ki sta jih dolžna zadovoljiti. Vendar je preveč poenostavljeno in posplošeno pritožbeno stališče, da so otroci upravičeni biti deležni uspeha in izboljšanega standarda staršev. Tudi pri ugotavljanju višine otrokovih potreb je temeljno merilo otrokova korist. Želje in pričakovanja otroka še ne predstavljajo njegove preživninske potrebe, nudenje več in dražjih dobrin pa samo po sebi ne zagotavlja boljših pogojev za njegov zdrav telesni in duševni razvoj. Starši imajo pravico, da s svojimi odločitvami - tudi v okviru izpolnjevanja preživninske obveznosti - sodelujejo pri oblikovanju vrednot, navad in interesov otroka ter njegovega odnosa do materialnih dobrin. Vse dokler na ustrezni ravni zadovoljujejo potrebe, ki so otroku v korist ter zagotavljajo njegov uspešen razvoj, imajo pravico, da skladno s svojimi vzgojnimi načeli in vrednotami omejijo sredstva, ki jih zanj namenjajo. Tudi starš z izjemno visokimi, celo neomejenimi preživninskimi zmožnostmi zato pri zadovoljevanju potreb, pričakovanj in želja otroka ni dolžan biti brezmejen.

19.Stroški preživljanja se z odraščanjem otroka spreminjajo. Določeni stroški prenehajo nastajati ali se zmanjšajo, hkrati pa nastanejo novi ali se obstoječi povečajo. Vsako povečanje posameznih stroškov še ne utemeljuje povišanja preživninskih prispevkov staršev. Sprememba mora biti bistvena in se mora odraziti v skupnem znesku preživninskih potreb, tako da doslej določena preživninska prispevka staršev ne zadoščata več za zadovoljitev potreb, ki so otroku v korist.

20.Pravilno je pritožbeno stališče, da dejstvo, da je bila prvotna preživnina določena s sodno poravnavo in da preživninske potrebe tedaj niso bile ugotovljene, ni ovira za primerjavo med dejanskimi okoliščinami iz časa prvotne določitve preživnine in tistimi, ki so aktualne ob odločanju o njeni spremembi. Prav tako je res, da mora sodišče v takšnem primeru presojati dejstva, zajeta s časovnimi mejami pravnomočnosti sodne poravnave. Vendar takšno stališče udeležencev, ki predlagajo spremembo preživnine, ne razbremenjuje dolžnosti, da ponudijo dejstveno podlago, ki takšno primerjavo omogoča.

21.Nasprotna udeleženka tega ni storila. Čeprav je izpovedala, da je takrat razpolagala s tabelo stroškov, ni podala nobenih trditev o tem, kako so bile potrebe ocenjene v času sklenitve poravnave. Kljub konkretnemu pozivu sodišča in več pozivom predlagatelja in kljub temu, da je izpovedala, da tudi sedaj razpolaga s tabelo, v trditveni podlagi ni opredelila sedanjih stroškov preživljanja. Ob zaključku postopka tako kljub ustrezni aktivnosti predlagatelja in dodatni aktivnosti sodišča še vedno ni jasno niti to, koliko naj bi po stališču nasprotne udeleženke znašali skupni stroški preživljanja hčera v času sklenitve sodne poravnave in koliko naj bi znašali sedaj.

22.Nasprotna udeleženka z golim in neovrednotenim sklicevanjem na povišane stroške prehrane, oblačil in obutve, socialnega življenja, kozmetike, zahtevnejših šolskih potrebščin, inštrukcij, priprav na maturo, prevoza in opravljanja vozniškega izpita, počitnic, žepnine ter specifičnih zdravstvenih potreb ni izkazala takšnega povečanja potreb deklet, ki bi utemeljevalo spremembo preživnine. V sodni poravnavi z dne 4. 2. 2020 sta se udeleženca dogovorila za nadstandardno preživnino. Ker so bile tako že ob določitvi preživnine med potrebe hčera poleg vseh standardnih vključene tudi nadstandardne potrebe, višina potreb pa je bila ocenjena ob upoštevanju nadpovprečnih preživninskih zmožnosti staršev in dotedanjega življenjskega sloga družine, zvišanje posameznih stroškov in nastanek nekaterih novih sama po sebi še ne pomenita zvišanja skupnega zneska preživninskih potreb. Posamezne potrebe so se znižale ali odpadle, določene povečane potrebe pa je mogoče pokriti s prilagoditvijo drugih, ne da bi bila s tem kakorkoli ogrožena dobrobit deklet. Sodišče prve stopnje je tako pravilno pojasnilo, da želje otrok po oblačilih in modnih dodatkih višjega cenovnega, celo luksuznega razreda, ne morejo utemeljevati predloga za zvišanje preživnine. Enako velja za želje po ličilih ter nadstandardnem telefonu in potovanjih. Kritje takšnih želja je prepuščeno prostovoljni odločitvi staršev.

23.Nasprotna udeleženka sodišču prve stopnje neutemeljeno očita kršitev dolžnosti iz drugega odstavka 6. in 7. člena ZNP-1. Podatki spisa ne vzbujajo nobenega dvoma, da preživnina, ki je v času vložitve predloga znašala 925 EUR, v času odločanja sodišča pa 984 EUR mesečno za vsako dekle, skupaj s prispevkom nasprotne udeleženke ustrezno varuje njuno korist. Na strani nobene od deklet ni izkazana nikakršna izstopajoča potreba, ki bi povzročala izjemne stroške (npr. usmerjeno, trajno in intenzivno razvijanje talenta ali interesa; tekmovalno ukvarjanje z določeno dejavnostjo; resne zdravstvene težave, ki bi terjale redno in intenzivno zdravstveno obravnavo; želja po šolanju v tujini). Dekleti imata visok življenjski standard, na visoki ravni so zagotovljene vse njune osnovne potrebe, višina preživnine zadostuje tudi za zadovoljevanje nadstandardnih (a še vedno razumnih) potreb. Ker sodišče ni imelo nobenega indica, da sta dekleti ob sedaj določeni preživnini za karkoli prikrajšani oziroma da je njuna korist kakorkoli ogrožena, ni bilo dolžno nadomeščati pasivnosti nasprotne udeleženke z ukrepanjem po uradni dolžnosti.

24.Nasprotna udeleženka ne omaje ugotovitve sodišča prve stopnje, da je premoženjsko stanje predlagatelja - enako kot v času določitve preživnine - zelo dobro, vendar hkrati ni izkazano, da se je bistveno izboljšalo.

25.Predlagatelj je bil že v času določanja preživnine poslovno zelo uspešen. Bil je redno zaposlen, hkrati pa je opravljal dodatno poslovno dejavnost, ki vključuje ustanavljanje in razvoj novih podjetij, investiranje v različne projekte, razvijanje novih poslovnih idej in opravljanje svetovalne dejavnosti. Že v času življenjske skupnosti udeležencev je bil (skupni) lastnik in je bival v nadstandardni nepremičnini, uporabljal nadstandardna vozila in si privoščil nadstandardno razvedrilo. Vse to velja tudi sedaj.

1.Pri dejavnosti predlagatelja gre za razvejano in dinamično dejavnost, za katero sta značilna nihanje in določena mera tveganja. Nasprotna udeleženka zato ne more uspeti z izoliranim in selektivnim izpostavljanjem uspešnih poslovnih projektov, ne da bi upoštevala celotno poslovanje predlagatelja, vključno s projekti, ki še niso uspešni ali so manj uspešni. V ugotovljenem premoženjskem stanju predlagatelja povišanje plače za 500 EUR samo po sebi ne predstavlja bistvene spremembe, ki bi vplivala na presojo njegovih pridobitnih in preživninskih zmožnosti. Nasprotna udeleženka tudi ni izkazala bistvene spremembe njegovega življenjskega standarda. Predlagatelj si je z nakupom stanovanja zagotovil domovanje. Tako nakup nepremičnine kot nakup avtomobila je delno financiral z zadolževanjem, delno pa s prodajo poslovnega deleža v eni od družb. Takšen način financiranja nakupa dobrin prej kaže na to, da nima na voljo visokih, celo neomejenih sredstev, kot pa na bistveno izboljšanje njegovih preživninskih zmožnosti, kot zatrjuje nasprotna udeleženka.

2.Pritožbeno sodišče pritrjuje nasprotni udeleženki, da je dovolj substancirala svoje navedbe o izpadu dohodka iz naslova opravljanja poslovne dejavnosti, vendar to za odločitev ni pomembno. Pritožbeno sodišče je zgoraj pritrdilo ugotovitvi sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka ni izkazala takšne (bistvene) spremembe preživninskih potreb deklet in preživninskih zmožnosti predlagatelja, ki bi terjala poseg v preživnino. Ker je v pritožbenem postopku sporna le zavrnitev predloga za zvišanje preživnine, ni bistveno, ali se je premoženjsko stanje nasprotne udeleženke izboljšalo, temveč je ključno, da se ni poslabšalo. To dejstvo je razvidno že iz nespornih ugotovitev sodišča prve stopnje in pritožbenih navedb. Nasprotna udeleženka iz naslova zaprtja poslovne dejavnosti zatrjuje izpad dohodka v višini približno 950 EUR mesečno, iz nespornih ugotovitev sodišča prve stopnje pa izhaja, da se je njena plača v istem obdobju povišala za povprečno 1.200 EUR mesečno.

3.Drži, da je v sodni praksi ustaljeno stališče, da se pri odmeri preživnine upošteva večje breme tistega od staršev, ki prevzema večji del varstva, dnevne skrbi in vzgoje otrok, ter se to breme tudi finančno ovrednoti. Iz izpovedi nasprotne udeleženke izhaja, da sta to dejstvo s predlagateljem upoštevala že pri dogovoru o preživnini. V postopku ni bilo sporno, da stiki med predlagateljem in dekletoma nekaj časa niso potekali in da sedaj potekajo v zmanjšanem obsegu (tedensko kosilo, počitnice). Vendar pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da to dejstvo bremena nematerialnega prispevka nasprotne udeleženke ni povečalo v takšni meri, da bi se moralo to odraziti v denarnem prispevku predlagatelja k preživljanju. Dekleti sta bili v času sklenitve sodne poravnave stari 9 in 12 let, v času vložitve nasprotnega predloga 13 in skoraj 16 let, v času odločanja sodišča pa 15 in skoraj 18 let. Pritožbeno sodišče se strinja, da skrb za dve šolajoči se najstnici terja znaten časovni, organizacijski in osebni angažma, vendar se z odraščanjem deklet ter njuno vse večjo samostojnostjo in odgovornostjo breme neposredne skrbi in varstva vendarle zmanjšuje. To zmanjšanje bremena uravnotežuje večje breme, ki izvira iz dejstva, da sta dekleti sedaj več časa pri nasprotni udeleženki.

4.Nasprotna udeleženka opozarja tudi na dejstvo, da zaradi zmanjšanja obsega stikov predlagatelj v naravi krije manjši delež stroškov prehrane, bivanja in prevozov. Res je, da se pri odmeri preživnine upošteva, če starš z otroki preživi pomemben del časa in na ta način neposredno krije del njihovih potreb. Vendar nasprotna udeleženka ni navedla, da sta s predlagateljem ob določitvi preživnine to dejstvo upoštevala, še manj pa, kako je bilo upoštevano. Prav tako v okviru svoje trditvene podlage ni ovrednotila stroškov prehrane, bivanja in prevozov, ki naj bi jih zaradi zmanjšanega obsega stikov v večji meri nosila sama. Šele to bi omogočilo ugotovitev povečanja njene obremenitve in oceno, ali je bilo to povečanje bistveno.

5.Pritožbeno sodišče se strinja, da je valorizacija preživnine namenjena ohranjanju realne vrednosti preživnine in ne kritju novih in povečanih preživninskih potreb. Prav tako držijo pritožbene navedbe, da so za preživljanje otrok prvenstveno dolžni poskrbeti starši in da svoje preživninske obveznosti ne morejo prevaliti na stare starše. Vendar pa se ob ugotovitvi, da nasprotna udeleženka ni izkazala bistveno povečanih preživninskih potreb hčera, oba očitka izkažeta za pravno nepomembna.

6.Pritožba se sklicuje na pet sodnih odločb, vendar se od teh le ena (II Ips 333/2015) nanaša na vprašanje preživnine. Zadevi Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1027/2017 in IV Cp 486/2019 ne obstajata. Obstajata zadevi tega sodišča II Cp 1027/2017 in II Cp 486/2019, ki ne samo da ne vsebujeta stališč o preživninski obveznosti staršev, ki jih nasprotna udeleženka v obliki citatov navaja v pritožbi, temveč prva obravnava institut odstopa terjatve, druga pa institut odškodnine po 73. členu Zakona o denacionalizaciji. Tudi v zadevah II Ips 95/2013 in II Ips 187/2015 ni najti stališč o preživninski obveznosti, ki jih v pritožbi navaja nasprotna udeleženka, temveč se prva nanaša na vprašanje razlage pogodb v kontekstu sporazuma o delitvi skupnega premoženja, druga pa obravnava instituta pogodbene kazni in predpogodbe. S takšnim ravnanjem nasprotna udeleženka ni utemeljila očitka o odstopu od sodne prakse. Še več. Čeprav so posamezne napake pri pripravi vlog razumljive, opisano izkrivljanje stališč sodne prakse - ne glede na to, ali je posledica neskrbnosti pri prenašanju vsebine sodnih odločb v pritožbo ali nepremišljene uporabe orodij umetne inteligence - presega mejo sprejemljivega ter izkazuje podcenjujoč in nespoštljiv odnos do sodišča.

7.Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1) tako ugotovilo, da niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi drugega odstavka 55. člena ZNP-1. Nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, zato svoje stroške pritožbenega postopka krije sama.

-------------------------------

1Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 333/2015 z dne 23. 6. 2016, II Ips 79/2016 z dne 14. 7. 2016, II Ips 26/2017 z dne 11. 5. 2017 in II Ips 3/2020 z dne 19. 6. 2020.

2Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 143/2012 z dne 18. 10. 2012, II Ips 141/2013 z dne 19. 9. 2013 in II Ips 322/2015 z dne 23. 3. 2017.

3Sodišče prve stopnje je v dopisu z dne 11. 6. 2024 udeleženca med drugim pozvalo, da navedeta seznam mesečnih stroškov za preživljanje otrok, ki zajema stroške življenjskih potreb, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugi posebnih potreb. Nasprotna udeleženka se je odzvala le z predložitvijo plačilnih list in obvestila o uskladitvi preživnine.

4Glej vloge predlagatelja z dne 9. 2. 2024 (tč. V), 4. 11. 2024 (tč. VII) in 13. 12. 2024 (Ad 3).

5Za obdobje, na katerega se nanaša predlog za zvišanje preživnine, je le predložila nekaj računov za stanovanjske stroške in zobozdravstvene storitve, dva računa za inštrukcije, en račun za tenis in račun za eno potovanje.

6Pri A. A. je tako npr. odpadel strošek plačevanja šolnine in rednega igranja tenisa, nastali so stroški občasnega igranja golfa, inštrukcij in psihološke obravnave.