Jedro

Med strankama ni sporno, da je dolžnik 16. 1. 2023 izvršitelju nakazal 150,00 EUR, 17. 1. 2023 pa še 60,00 EUR, to pa izhaja tudi iz potrdil o izvršenem plačilu, ki jih je pritožbi priložil dolžnik, prav tako pa tudi iz obvestil izvršitelja, ki se nahajajo v spisu. Vendar pa je pri presoji, katere terjatve so bile z navedenimi plačili plačane, treba upoštevati, da ima plačilo, ki ga dolžnik med postopkom opravi izvršitelju, značaj sodnega pologa (84.a člen ZIZ), kar ob upoštevanju prvega odstavka 306. člena OZ pomeni, da je dolžnik v plačani višini v trenutku plačila izvršitelju prost obveznosti, zaradi izterjave katerih se na podlagi sklepa o izvršbi vodi izvršba. Če plačilo ne zadošča za poravnavo vseh obveznosti do upnika, se delno plačilo upošteva v skladu z 287. in 288. členom OZ, tako da se z njim najprej poplačajo v izvršilnem postopku nastali stroški s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (v vrstnem redu zapadlosti), nato v izvršilnem naslovu določeni stroški s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, nato zakonske zamudne obresti od glavnice in končno glavnica.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s citiranim sklepom dolžnikom v plačilo naložilo nadaljnje izvršilne stroške v znesku 209,83 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. 3. dolžnik v pravočasni pritožbi sklep izpodbija z obrazložitvijo, da je bila obveznost do izvršitelja v celoti poravnana 17. 1. 2023. Prilaga potrdili o izvršenih plačilih in sicer o plačilu zneska 60,00 EUR dne 17. 1. 2023 in zneska 150,00 EUR dne 16. 1. 2023. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Upnik v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev. Meni, da s plačili z dne 16. in 17. 1. 2023 niso mogli biti poplačani stroški izvršitelja v višini 209,83 EUR, ki jih je sodišče prve stopnje dolžniku v plačilo naložilo šele z izpodbijanim sklepom, izdanim 25. 1. 2023, saj terjatev upnika za povračilo teh stroškov v razmerju do dolžnika ob plačilu še ni obstajala. S plačili, ki jih navaja dolžnik, pa je upnik poplačal predhodne izvršilne stroške in pripadajoče zamudne obresti. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stroške, ki nastanejo z delom izvršitelja, mora najprej plačati upnik (prvi odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), in sicer na podlagi obračuna plačila za delo in stroškov, ki ga mora po opravi neposrednih dejanj izvršbe izdelati in upniku izročiti izvršitelj (prvi odstavek 38.c člena ZIZ). Povrnitev teh stroškov lahko upnik nato zahteva od dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ). Šele ko sodišče izda sklep, s katerim takšni stroškovni zahtevi upnika ugodi, terjatev za plačilo teh stroškov pridobi značaj terjatve, za izterjavo katere se na podlagi sklepa o izvršbi zoper dolžnika vodi izvršba.

6. V obravnavani zadevi je izvršitelj A. A. z obračunom plačila za delo in stroškov izvršitelja z dne 23. 12. 2022 upniku obračunal plačilo za dotlej opravljena dejanja (tj. za vpis v evidenco, za neizveden rubež dne 21. 12. 2022, za pridobitev podatkov o lastništvu vozila, za pripravo stroškovnika, za obračun zakonskih zamudnih obresti) in stroške (prevozne stroške, materialne stroške), in sicer (skupaj z 22% DDV) v skupni višini 209,83 EUR. Sodišče prve stopnje je nato na podlagi zahteve upnika z dne 23. 12. 2022 s sklepom z dne 25. 1. 2023 odločilo, da mora dolžnik te stroške povrniti upniku.

7. Med strankama ni sporno, da je dolžnik 16. 1. 2023 izvršitelju nakazal 150,00 EUR, 17. 1. 2023 pa še 60,00 EUR, to pa izhaja tudi iz potrdil o izvršenem plačilu, ki jih je pritožbi priložil dolžnik, prav tako pa tudi iz obvestil izvršitelja, ki se nahajajo v spisu. Vendar pa je pri presoji, katere terjatve so bile z navedenimi plačili plačane, treba upoštevati, da ima plačilo, ki ga dolžnik med postopkom opravi izvršitelju, značaj sodnega pologa (84.a člen ZIZ), kar ob upoštevanju prvega odstavka 306. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pomeni, da je dolžnik v plačani višini v trenutku plačila izvršitelju prost obveznosti, zaradi izterjave katerih se na podlagi sklepa o izvršbi vodi izvršba. Če plačilo ne zadošča za poravnavo vseh obveznosti do upnika, se delno plačilo upošteva v skladu z 287. in 288. členom OZ, tako da se z njim najprej poplačajo v izvršilnem postopku nastali stroški s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (v vrstnem redu zapadlosti), nato v izvršilnem naslovu določeni stroški s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, nato zakonske zamudne obresti od glavnice in končno glavnica.

8. V obravnavani zadevi se je v trenutku opravljenih plačil (tj. 16. in 17. 1. 2023) izvršba vodila za izterjavo glavnice 18.247,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2020 ter za izterjavo izvršilnih stroškov, ki so bili dotlej odmerjeni in dolžniku v plačilo naloženi s sklepom o izvršbi (v znesku 44,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi) in s sklepom z dne 25. 10. 2022 (v znesku 25,12 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi). Plačili z dne 16. in 17. 1. 2023 se tako v skladu z določbami 288. člena OZ vračunata na račun (delnega) poplačila teh terjatev. Z njima pa ni mogla biti poplačana terjatev iz naslova upniku nastalih stroškov izvršitelja, o katerih je sodišče prve stopnje odločilo šele po opravljenih plačilih, s sklepom z dne 25. 1. 2023. 9. Pritožba dolžnika se tako izkaže kot neutemeljena. Ker sodišče druge stopnje tudi po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) ni ugotovilo, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).