Jedro

Ker sta bila opravičilo, za katerega tudi sicer tožena stranka ni ponudila nobenega dokaza, in predlog tožene stranke za preložitev poravnalnega naroka in naroka za glavno obravnavo prepozna, ju sploh ni bilo mogoče obravnavati. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo povsem pravilno, ko je opravilo glavno obravnavo brez navzočnosti (v redu povabljene) tožene stranke; toženi stranki pa je tako bila možnost obravnavanja pred sodiščem vseeno dana.

Ker tožena stranka niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da v pritožbi novo navedenega brez svoje krivde ni mogla navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji, očitno pa je tudi, da bi to mogla storiti, pritožbeno sodišče zato uveljavljenih pritožbeno novih trditev in novih dokazov tožene stranke ni moglo upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 16. 5. 2005, opr. št. II Pg 346/2004-28 (ki po pravočasni napovedi pritožbe tožene stranke in plačani sodni taksi za pritožbo pisno izdelana vsebuje obrazložitev po čl. 324/IV Zakona o pravdnem postopku (ZPP (čl. 496/IV in V ZPP))) izreklo, (1.) da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju z dne 6. 1. 2003, opr. št. (0001) Ig 2002/00166 pod tč. 1 in 3 izreka v veljavi, tako da mora tožena stranka plačati tožeči stranki znesek 897.750,30 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od dne 10. 1. 2002 dalje do plačila ter izvršilne stroške v znesku 36.300,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od dne 7. 1. 2003 dalje do plačila, v roku 15 dni, in (2.) da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 116.716,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od dne 16. 5. 2005 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje zapisalo: "Nesporno med pravdnima strankama je bilo, da sta bili v pogodbenem razmerju glede opravljanja dela na objektu "R." za kar je tožeča stranka toženi dne 30. 6. 1999 izstavila račun št. ... za znesek 1.979.524,00 Sit. V skladu s členom 614 ZOR (Zakona o obligacijskih razmerjih) mora naročnik (tožena stranka, op. sodišča) pregledati izvršeno delo brž, ko je to po normalnem teku stvari mogoče in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti prevzemnika dela. Po pregledu in prevzemu opravljenega dela prevzemnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri navadnem pregledu, razen, če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal. Če se pozneje pokaže kakšna napaka, ki je pri navadnem pregledu ni bilo mogoče odkriti se naročnik lahko vseeno sklicuje nanjo s pogojem da o njej obvesti prevzemnika posla čim prej najpozneje pa v 1 mesecu, ko je bila odkrita. Po dveh letih od prevzema opravljenega posla se naročnik ne more več sklicevati na napake (615. člen ZOR).

Tožeča stranka je na zadnji glavni obravnavi dne 16. 5. 2005 ugovarjala zastaranje grajanja po toženi stranki zatrjevanih napak oziroma pomanjkljivosti opravljenega dela s čimer naj bi tožena stranka zamudila zakonsko določen rok za grajanje napak in je s tem izgubila jamčevalne zahtevke zoper tožečo stranko.

Po ugotovitvah sodišča tožena stranka ni prepričala sodišča, da je pravočasno opozorila tožečo stranko na zatrjevane pomanjkljivosti niti ni predložila nobenega dokaza s čimer bi svoje trditve verjetno izkazala.

Glede na člen 614 in 615 ZOR sodišče pritrjuje tožeči stranki, saj je tožena stranka zamudila rok za notificiranje napak izvršenega dela, kar pomeni, da je sprejela in se strinjala z izvršenim delom kot ga je prevzela od tožeče stranke in to tudi v primeru, če je izvršeno delo imelo morebitne napake in pomanjkljivosti.

Tako je tožbeni zahtevek po svojem temelju utemeljen. Ker tožena stranka višini tožbenega zahtevka ni ugovarjala se sodišče v samo presojo utemeljenosti višine tožbenega zahtevka ni spuščalo. Namreč v skladu s splošno sprejetim mnenjem v pravni teoriji se neprerekana dejstva štejejo kot nesporna, ki jih ni potrebno dokazovati. Sicer pa iz računa št. ... na A 2 izhaja, da je bila tožena stranka dolžna plačati tožeči 1.979.524,00 Sit, ki je zapadlo v plačilo dne 15. 7. 1999. Tega dne je tožeča stranka priznala toženi stranki dobropis v znesku 679.524,00 Sit. Tako je tožena stranka dne 15. 7. 1999 dolgovala tožeči stranki 1.300.000,00 Sit z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 1999 do 18. 5. 2001. Dne 18. 5. 2001 je tožena stranka delno plačala tožeči stranki račun št. ..., in sicer znesek 1.108.545,00 Sit. Tako je preostanek glavnice znašal 191.455,00 Sit in natečene zakonske zamudne obresti od 15. 7. 1999 do 28. 8. 2001 706.295,30 Sit, kar skupaj znaša 897.750,30 Sit. Ker je tožeča stranka s svojim tožbenim zahtevkom v celoti uspela je v skladu s 154/1 ZPP upravičena do povrnitve potrebnih pravdnih stroškov, ki jih je imela zaradi opravljenega postopka. ... Potrebne pravdne stroške je sodišče določilo v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah." Tožena stranka z dne 27. 12. 2005 pravočasno vloženo pritožbo (s prilogama B 6 in 7) izpodbija sodbo prve stopnje v celoti iz vseh 3 pritožbenih razlogov iz čl. 338/I ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V obrazložitvi pritožbe tožena stranka navaja, da je sodišče prve stopnje najprej kršilo pravila pravdnega postopka, ko je dne 16. 5. 2005 sploh opravilo glavno obravnavo, saj zanjo ni bilo pogojev. V jutranjih urah dne 16. 5. 2005, ko sta bila ob 11.15 razpisana poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, je namreč bila neplanirano službeno zadržana, s tem da je bilo ob normalnem teku stvari upravičeno pričakovati, da se bo še pravočasno vrnila v C. in se bo lahko udeležila razpisane obravnave. Ko pa so se ji zadeve na službeni poti nepričakovano zapletle in je ugotovila, da ne bo uspela pravočasno priti na obravnavo, je po telefonu poklicala hčer, ki je takoj zatem telefonično zaprosila sodišče prve stopnje za preložitev razpisane obravnave. Razpravljajoča sodnica ji je rekla, da s preložitvijo ne bo zadržkov. Od nje pa je zahtevala še pisno zaprosilo za preložitev obravnave. Hči je nato po faksu posredovala sodišču prve stopnje vlogo za preložitev obravnave. Prepričana je bila, da je tako zadeva urejena, to je, da je sodišče prve stopnje obravnavo iz navedenega razloga preložilo, še zlasti, ker je na predlog tožeče stranke enako storilo tudi neposredno pred obravnavo, razpisano za dne 20. 4. 2005. V nadaljevanju pritožbe tožena stranka obširno obrazlaga uveljavljeni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Na pritožbenih stroških tožena stranka priglaša: "pregled spisa 100 točk + 20 % DDV"; "sestava napovedi pritožbe 50 točk + 20 % DDV"; "sestava pritožbe 375 točk + 20 % DDV"; "taksa za pritožbo 30.400,00 SIT"; "poročilo stranki o odločitvi II. stopnega sodišča 50 točk + 20 % DDV".

Tožeča stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

Pritožba ni utemeljena.

Uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 339/II, tč. 8 ZPP ali kakšna druga upoštevna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz čl. 339/II, tč. 1, 2, 3, 6, 7, (8), 11, 12 in 14 ZPP, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (čl. 350/II ZPP), ni podana.

Sodišče lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi (čl. 115/I ZPP).

Iz (k l. št. 23 spisa) pripete vročilnice je razvidno, da sta bili vabili na poravnalni narok in (prvi) narok za glavno obravnavo z dne 16. 5. 2005 toženi stranki vročeni dne 20. 4. 2005. V redu povabljena tožena stranka pa na ta naroka ni prišla in svojega izostanka tudi ni (pravočasno) opravičila.

Sodišče prve stopnje je namreč v zapisnik o cit. narokih (l. št. 24-25 spisa) vpisalo: "Ob oklicu zadeve se ugotovi, da je na obr. pristopila tožeča stranka po poobl. - substitutu, ki predloži substitucijsko pooblastilo. Dalje se ugotovi, da ni pristopila tožena stranka, za katero je vabilo izkazano in je bilo toženi stranki vročeno 20. 04. 2005. Sodnica sprejme sklep: Zaradi odsotnosti tožene str. se poravnalni narok ne opravi. Zadeva se nadaljuje s 1. narokom za gl. obravnavo." Za tem zapisnikom pa je v spis (z l. št. 28) vložen dne 16. 5. 2005 sodišču prve stopnje poslan faks tožene stranke: "Zadeva: Prestavitev Poravnalnega naroka po opr. št. II Pg 346/2004 Prosim za prestavitev Poravnalnega naroka za Gospodarski spor med: S. d.o.o. in Z. K. po Opravilni št. II. Pg. 346/2004. zaradi neplanirane službene zadržanosti. Za razumevanje se najlepše zahvaljujem!" V desnem zgornjem kotu tega faksa je zapisano: "Prejeto ob 11.35 uri." V njegovem levem spodnjem kotu pa je uradni zaznamek razpravljajoče sodnice: "Prejela dne 16. 5. 2005 ob 12.15 h." V 2. odst. na 2. str. obrazložitve sodbe prve stopnje, izdane oz. pisno izdelane po čl. 496/I ZPP (l. št. 29-31 spisa), je sodišče prve stopnje navedlo: "Sodišče je opravilo glavno obravnavo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke (čl. 282 ZPP) ... . Tožena stranka je sicer predlagala preložitev poravnalnega naroka, a je njen predlog poslan po faksu, prispel ob 12.15, torej že po končanem naroku za glavno obravnavo." Po povedanem je nedvomno, da je tožena stranka z navedenim faksom opravičila svoj izostanek s poravnalnega naroka in naroka za glavno obravnavo z dne 16. 5. 2005 ter da je tudi predlagala njuno preložitev. Toda nedvomno je tudi, da je to storila prepozno. Iz zapisnika o teh narokih je namreč razvidno, da sta se ob 10.45 uri določena naroka začela (poravnalni narok) ob 11.05 uri in da se je glavna obravnava končala ob 11.15 uri. Ker sta zato bila cit. opravičilo, za katerega tudi sicer tožena stranka ni ponudila nobenega dokaza (čl. 7/I in 212 ZPP), ter predlog tožene stranke prepozna, ju sodišče prve stopnje sploh ni moglo obravnavati. Da je hči tožene stranke po telefonu "... zaprosila sodišče za preložitev razpisane obravnave." in da "... ji je bilo s strani razpravljajoče sodnice rečeno, da s preložitvijo ne bo zadržkov, od nje je zahtevala le še pisno zaprosilo za preložitev obravnave.", pa iz spisa ni razvidno in tudi tožena stranka ni teh svojih navedb z ničemer dokazala.

Sodišče prve stopnje je zato ravnalo povsem pravilno, ko je opravilo glavno obravnavo z dne 16. 5. 2005 brez navzočnosti (v redu povabljene) tožene stranke; toženi stranki pa je bila možnost obravnavanja pred sodiščem vseeno dana.

Za odločitev v tem gospodarskem sporu odločilno dejansko stanje je v zadostnem obsegu pravilno in popolno ugotovljeno; na podlagi v postopku na prvi stopnji podanih navedb ter upoštevanih predlaganih in izvedenih dokazov pravdnih strank ni bilo mogoče ugotovitvi drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

Že sodišče prve stopnje je z v sodbi navedenimi razlogi o vseh odločilnih dejstvih natančno in nazorno pojasnilo izpodbijano odločitev.

Ker pa so ti (v sodbi druge stopnje povzeti) razlogi sodišča prve stopnje prepričljivi in povsem pravilni, jih zato tudi pritožbeno sodišče v celoti sprejema kot svoje.

Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (čl. 8 ZPP).

Da je sodišče prve stopnje vestno in skrbno presodilo vsak (izveden) dokaz posebej in vse dokaze skupaj ter na podlagi te presoje in uspeha celotnega postopka po svojem prepričanju pravilno odločilo, katera dejstva se v tem gospodarskem sporu štejejo za dokazana, ne more biti nobenega dvoma.

S preostalimi obširnimi trditvami o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja ter s priloženima (listinskima) dokazoma pa tožena stranka v pritožbi izključno navaja nova dejstva in predlaga nova dokaza.

Toda po čl. 337/I ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz čl. 286/II ZPP (da jih brez svoje krivde ni mogel navesti na prvem naroku). Tožena stranka pa niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da v pritožbi novo navedenega brez svoje krivde ni mogla navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave (dne 16. 5. 2005) v postopku na prvi stopnji. Očitno pa je tudi, da bi to mogla storiti.

Pritožbeno sodišče zato uveljavljenih pritožbeno novih trditev in novih dokazov tožene stranke ni moglo upoštevati.

Ob ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje z izpodbijano ugoditvijo tožbenemu zahtevku tudi materialno pravo (cit. določbe ZOR) pravilno uporabilo.

Sicer pa tožena stranka v pritožbi ni pojasnila, katerih določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti, naj sodišče prve stopnje ne bi uporabilo, oz. jih naj ne bi uporabilo pravilno (čl. 341 ZPP).

Zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo prve stopnje (čl. 353 ZPP in tudi čl. 337/I ZPP).