Jedro

Navzkrižje interesov je namreč zakonski zadržek za imenovanje skrbnika, v skladu s 3. alinejo 241. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).

S postavitvijo hčere nasprotnega udeleženca za skrbnika, je sodišče prve stopnje, po mnenju sodišča druge stopnje, učinkovito zavarovalo pravice in koristi nasprotnega udeleženca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnega udeleženca postavilo pod skrbništvo. Za skrbnika je imenovalo njegovo hči, A. A., ter ji določilo naloge, ki jih mora opravljati (II. točka izreka). V III. točki izreka je odločilo, da se nasprotnemu udeležencu odvzame pravica voliti in biti voljen ter v IV. točki je centru za socialno delo odredilo, da opravi popis premoženja nasprotnega udeleženca. V V. točki izreka je odločilo o stroških izvedenca ter v VI. točki, da A. A. krije sama svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje udeleženec postopka B. B., oče nasprotnega udeleženca. Ne strinja se z dejstvom, da ni bil imenovan za skrbnika svojemu sinu. Vztraja, da je primernejši za skrbnika nasprotnemu udeležencu kot njegova 22-letna hči, ki ne živi v domačem okolju. Svojega očeta ne obiskuje, mu laže, da je naredila izpite za prvi letnik, sicer pa sploh ne hodi v šolo. Sam ga obiskuje, mu prinaša priboljške in oblačila ter daje 10,00 EUR mesečne žepnine, ker slednji prejema skromno pokojnino, njegova izvenzakonska partnerka pa dviguje njegov denar in se ne ve zakaj ga porablja. Prav tako je CSD za skrbnika predlagal njega, takšen predlog pa je podal tudi nasprotni udeleženec. Nasprotni udeleženec ima tudi svojo hišo, sam pa je skrbel dvajset let za njegovo pokojno mamo oziroma ženo. Prav tako bo sedaj določena skrbnica zahtevala namestitev nasprotnega udeleženca v zavodu in to vse, da bi se polastila njegovega premoženja.

3. V odgovoru na pritožbo je C. C., udeleženka postopka in izvenzakonska partnerka nasprotnega udeleženca, pojasnila, da z računa nasprotnega udeleženca ni opravila dvigov, zgolj poravnala je nekatere terjatve. Predlaga, da se pritožba zavrne kot neutemeljena. Prav tako je odgovorila na pritožbo udeleženka postopka A. A., z izpodbijanim sklepom imenovana za skrbnico, ki v obsežnem odgovoru na pritožbo odgovarja na pritožbo in se zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je prepričljivo ugotovilo, da obstajajo okoliščine, ki narekujejo postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo, ki ni sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi. Slednje pritožbeno ni sporno. Pritožbeno sporna je zgolj odločitev sodišča prve stopnje, ki je za skrbnico imenovalo hči nasprotnega udeleženca in ne njegovega očeta, za kar se je slednji zavzemal ves čas postopka in ga je za skrbnika predlagal tudi CSD.

6. Sodišče prve stopnje se je v svoji obrazložitvi izpodbijanega sklepa, obsežno opredelilo, zakaj pritožnik ni primeren za skrbnika. Sam nasprotni udeleženec je na naroku pojasnil, da se strinja, da je njegov skrbnik tako oče, kot tudi njegova hči. Prav tako je izrazil željo, da bi bila skrbnica njegova zunajzakonska partnerka, ki pa na slednje ni pristala. Po končanem naroku pa je na sodišče prispela vloga nasprotnega udeleženca, kjer je izrecno navedeno, da želi, da se za skrbnika imenuje njegov oče. 7. Sodišče prve stopnje je obrazloženo v 22. in 23. točki obrazložitve pojasnilo, zakaj ni upoštevalo želje nasprotnega udeleženca, ki jo je izrazil v pisni vlogi z dne 11. 11. 2022, da se za skrbnika imenuje njegovega očeta, saj je ocenilo, da slednje ni v njegovo korist. Z zaključki sodišča prve stopnje v celoti soglaša tudi sodišče druge stopnje, saj je nesporno, da je bil nasprotni udeleženec skupaj s svojim očetom v kazenskem postopku spoznan za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Oče nasprotnega udeleženca je tudi v celoti nekritičen do ravnanja nasprotnega udeleženca znotraj družine, hči nasprotnega udeleženca pa je označil kot kradljivko. Sodišče prve stopnje se je na samem naroku prepričalo, da je oče nasprotnega udeleženca izredno impulziven. V zvezi z njegovo agresivnostjo mu je tudi že bil izrečen plačilni nalog, zaradi kršenja Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1). Prav tako je nasprotni udeleženec visoko zadolžen, zoper njega tečejo izvršilni postopki, ima dolgove v višini cca 200.000,00 EUR, kar je pri sodišču prve stopnje pravilno vzbujalo dvom v njegovo zmožnost, da bi znal ustrezno poskrbeti za premoženjske zadeve sina. Nenazadnje pa teče pred okrajnim sodiščem zapuščinski postopek po pokojni mami nasprotnega udeleženca, oziroma ženi pritožnika, v katerem je sporen obseg zapuščine, zato med nasprotnim udeležencem in njegovim očetom obstaja nasprotje interesov, kar predstavlja po oceni sodišča druge stopnje utemeljen razlog, zaradi katerega za skrbnika ne more biti postavljen oče nasprotnega udeleženca. Navzkrižje interesov je namreč zakonski zadržek za imenovanje skrbnika, v skladu s 3. alinejo 241. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).

8. S postavitvijo hčere nasprotnega udeleženca za skrbnika, je sodišče prve stopnje, po mnenju sodišča druge stopnje, učinkovito zavarovalo pravice in koristi nasprotnega udeleženca. Slednja ima lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika ter je sposobna učinkovito zavarovati pravice in koristi nasprotnega udeleženca (240. člen DZ). Nenazadnje je pojasnila, da je potem, ko ji je bilo natančno pojasnjeno, kakšne so njene naloge v času teka predmetnega postopka, ko je bila postavljena za začasno skrbnico, uredila pokojnino nasprotnemu udeležencu ter se vključila v reševanje njegovega finančnega položaja. Skrbnica pa mora v skladu s 250. členom DZ centru za socialno delo poročati o svojem delu, in sicer enkrat na leto ali kadar center za socialno delo to zahteva.

9. Sodišče prve stopnje tako ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

10. Udeleženci postopka stroškov niso priglasili, zato je odločitev o njih odpadla (163. člen ZPP).