Jedro

Presoja naklepa pri kaznivem dejanju krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega J.H. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženega se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega J.H. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu po 57. in 58. členu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen 4 mesece zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bil obdolženi oproščen vrnitve oziroma plačila stroškov tega postopka od 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kdaj in kako je pred sodiščem prve stopnje prišlo do bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, ki so mimogrede v 371. členu ZKP razumljivo naštete oziroma opisane in kdaj do kršitev kazenskega zakona, ki so izhajajoč iz besedila 372. člena ZKP znane, pritožnik ni obrazložil. Po drugi strani pa istih kršitev, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, pri preizkusu iz 1. in 2. točke prvega odstavka 383. člena ZKP ni zasledilo.

5. Pritožnik tudi ni obrazložil, katerega izmed odločilnih dejstev, kot izhajajo iz opisa dejanja, sodišče prve stopnje ni ugotovilo, medtem ko je središče pritožbene graje v zvezi z dejstvi, ki pa so bila ugotovljena, v zatrjevanju, da obdolženi glede na pripadnost romski skupnosti ter frustracij, ki izvirajo v splošnem odnosu do te skupnosti in glede na položaj, v katerem se je znašel med prestajanjem kazni zapora, potrebnega direktnega naklepa za storitev ugotovljenega kaznivega dejanja ni mogel izoblikovati. Še zlasti, ker je bilo skozi zaslišanja prič izkazano, da obdolženčeve težave med prestajanjem kazni zapora niso bile ustrezno - resno obravnavane in da je dejanje storil zato, da bi nastali položaj presegel, spet pa ne tako, da bi hotel oškodovancu neposredno škodovati.

6. Če drži, da je obdolženi oškodovanca prijavil, navajajoč dejstva, ki jih ni bilo, čemur pritožnik v pritožbeni obrazložitvi izrecno ne nasprotuje, in če drži, da je s tem hotel preseči položaj, s katerim se ni strinjal, kar je v povzeti pritožbeni obrazložitvi izrecno zatrjevano, se vložena kriva ovadba izkaže kot sredstvo za dosego in hkrati kot postaja na poti do končnega cilja, ki ga zakon sicer ne inkriminira. Za potrebni direktni naklep tako povsem zadostuje, da je obdolženi, ne glede na pripadnost in frustracije vedel, da naznanja nekaj, kar se ni zgodilo in da je to hotel storiti, medtem ko ima pritožnik v nadaljevanju pritožbene obrazložitve bržkone v mislih obarvani naklep, ki ga zakon v smislu storilčevega končnega cilja ne zahteva. Če bi ga, bi bilo to iz zakonskega opisa razbrati v besedah „z namenom, s ciljem, zato“ ipd., ki pa v danem zakonskem opisu v prvem odstavku 283. člena KZ-1 niso bile uporabljene.

7. Pritožnik se zoper odločbo o kazenski sankciji ni pritožil, vendar jo je pritožbeno sodišče moralo samo preizkusiti, ker je predhodno, sicer neuspešno, uveljavljal pritožbena razloga kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (386. člen ZKP). Pri tem je ugotovilo, da ni drugih ali novih okoliščin, zaradi katerih bi bilo treba navedeno odločbo spremeniti obdolžencu v korist. Obdolženemu, ki je bil predhodno že obsojen, je bila izrečena zgolj kazenska sankcija opozorilne narave z določeno kaznijo in preizkusno dobo, ki glede na težo dejanja in obdolženčevo krivdo nikakor nista čezmerni.

8. Iz istih razlogov kot je to storilo sodišče prve stopnje, je tudi pritožbeno sodišče obdolženega plačila sodne takse oprostilo (prvi odstavek 98. člena in četrti odstavek 95. člena ZKP).