Jedro

Namen, zaradi katerega je zakonodajalec izvzel odločanje v zadevah izvršbe in zavarovanja iz pristojnosti okrajnega sodišča za konkretno določene zadeve je prav v tem, da je za odločanje o teh zadevah v določenih primerih poleg splošnih določb Zakona o izvršbi in zavarovanju in splošnega poznavanja materialnega prava potrebno tudi določeno specialno znanje (s področja gospodarskih sporov, postopkov pred arbitražami in sporov v zvezi z intelektualno lastnino).

Izrek

Stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi je Okrožno sodišče v Kopru.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi je upnik M. d.o.o. vložil pri Okrožnem sodišču v Kopru predlog za zavarovanje z začasno odredbo, s katerim predlaga, da se dolžniku prepoveduje odtujitev, obremenitev in vsako razpolaganje z v predlogu z registrskimi označbami navedenimi tovornjaki ter odredi rubež, cenitev ter hramba le-teh pri izvršitelju. Okrožno sodišče v Kopru se je s sklepom izreklo za stvarno nepristojno. Sklicevalo se je na določilo 5. člena ZIZ, da je za dovolitev izvršbe in zavarovanja stvarno pristojno okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače. Navedlo je, da je Okrožno sodišče po določbi 5. točke 2. odst. 101. člena Zakona o sodiščih (ZS) stvarno pristojno za odločanje o izdaji začasne odredbe vložene pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih o gospodarskih sporih. Ker pa je v obravnavani zadevi upnik navedel, da bo tožbo vložil v tujini, po mnenju okrožnega sodišča ni podana njegova stvarna pristojnost za odločanje o konkretnem predlogu. Zato je zadevo odstopilo v reševanje okrajnemu sodišču. Okrajno sodišče pa je pri naslovnem sodišču sprožilo spor o pristojnosti, ker je menilo, da je v zadevi ključnega pomena določba 5. člena 2. odst. 101. člena ZS. Ta izrecno določa krajevno pristojnost okrožnih sodišč za odločanje o izdaji začasne odredbe, vložene pred začetkom postopka, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih o gospodarskih sporih. Gre za specialen predpis, katerega namen je, kot pravilno ugotavlja tudi Okrožno sodišče v Kopru, da o celotni zadevi odloča sodišče, ki je sicer pristojno za odločanje o zadevi, saj je za odločanje v gospodarskih sporih potrebno določeno specialno znanje, ki pride v poštev tudi pri odločanju o začasni odredbi. V obravnavanem primeru sta tako upnik kot dolžnik gospodarski družbi, torej gre za gospodarski spor. Zato sklicevanje, da bo tožba (terjatev) vložena v tujini, ne more vplivati na spremembo o pristojnosti.

Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je v tej zadevi stvarno pristojno za odločanje okrožno sodišče. O predlogih za izdajo začasnih odredb vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih oz. zadevah, v katerih je dogovorjena arbitražna pristojnost ter o predlogih za izdajo začasnih odredb v zadevah v zvezi z intelektualno lastnino je določena pristojnost okrožnega sodišča (101.čl. tč. II/5, ZS) . V obravnavanem primeru sicer res drži ugotovitev okrožnega sodišča, da je upnik v samem predlogu navedel, da bo »moral pravdo sprožiti v tujini« (točka IV predloga) vendar pa tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ta okoliščina nima takega vpliva, kot ji ga daje okrožno sodišče. Namen, zaradi katerega je zakonodajalec izvzel odločanje v zadevah izvršbe in zavarovanja iz pristojnosti okrajnega sodišča za konkretno določene zadeve je prav v tem, da je za odločanje o teh zadevah v določenih primerih poleg splošnih določb Zakona o izvršbi in zavarovanju in splošnega poznavanja materialnega prava potrebno tudi določeno specialno znanje (s področja gospodarskih sporov, postopkov pred arbitražami in sporov v zvezi z intelektualno lastnino), ki ga mora sodišče uporabiti tudi pri odločanju o izdaji začasnih odredb. Stvarna pristojnost sodišč za odločanje o predlogih za izdajo začasnih odredb je bila spremenjena z novelo Zakona o sodiščih (Ur,.l. št. 28/2000) prav zaradi tega, da se tudi v primerih, kadar gre za zahtevnejše in bolj zapletene, pogosto pa tudi pomembnejše zadeve odločanje o začasnih odredbah prenese na bolj usposobljena okrožna sodišča. Zato je po prepričanju pritožbenega sodišča poudarek na specialnih znanjih, ki so potrebna za sprejem odločitve, ne pa na tem ali bo tožba vložena pred slovenskim ali tujim sodiščem, kot je to ocenilo okrožno sodišče. Da pa gre v obravnavani zadevi za spor, o katerem bi sicer sodišče odločalo po pravilih o gospodarskih sporih, glede na določbo 1. točke 1. odst. 481. člena ZPP ni nobenega dvoma, saj v vlogi strank nastopata izključno gospodarski družbi. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ocenilo, da je v tem primeru podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča.