Jedro

Po tretjem odstavku 139. člena ZPP se pravnim osebam vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Za vročanje na drugem naslovu, za kar si prizadeva toženka, ni podlage. Zakonita vročitev se lahko opravi le na naslovu, vpisanem v register. Toženkine navedbe, da je poslovanje na naslovu, vpisanem v register, opustila, niso upoštevne. Pravne osebe (ne pa fizične osebe) so dolžne ravnati skrbno in poskrbeti, da je na naslovu, vpisanem v register, omogočeno sprejemanje pisanj, oziroma da v primeru spremembe naslova le-to vpišejo v register (prvi odstavek 48. člena ZGD-1, v zvezi s prvim odstavkom 47. člena ZGD-1).

Za postopanje, ko pisanja ni mogoče izročiti osebi, pooblaščeni za sprejem, ali delavcu v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, kot torej vročitev subjektom iz tretjega odstavka 139. člena ZPP, med katere sodijo pravne osebe, ni mogoča po 133. členu ZPP, se smiselno uporabljajo tretji, četrti in peti odstavek 142. člena ZPP. Po tretjem odstavku 142. člena ZPP vročevalec pisanje izroči pošti v kraju stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora naslovnik dvigniti. Na obvestilu in na pisanju vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Vročitev se po četrtem odstavku tega člena ZPP šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Po poteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana zamudna sodba in izpodbijani sklep se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo toženki naložilo, da tožniku plača znesek 19.219,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 19.000,00 EUR od 26. 4. 2017 do plačila in od zneska 219,04 EUR od 13. 3. 2017 do plačila. Z izpodbijanim sklepom ji je naložilo, da tožniku plača pravdne stroške v višini 1.149,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

2. Toženka se pritožuje zoper navedeno zamudno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da vročitev tožbe v odgovor ni bila pravilno opravljena. Tožnik je vedel za dejanski naslov toženke A. cesta 15 b, B.. Z vztrajanjem, da se vročanje opravi na naslovu, navedenem v tožbi, C. cesta 1, B., je zlorabil svoje pravice. Toženka je naročila pošti, da se pisanja zaradi preselitve vročajo na drug naslov, A. 15 b, B.. Zamuda sodba ji je bila vročena na ta naslov. Sodišče prve stopnje je iz pripomb vročevalca izvedelo, da se je toženka preselila na naslov A. cesta 15 b, B., in da na naslovu C. cesta 1, B., ne posluje več. Na naslovu C. cesta 1, B., ne posluje že štiri leta. Ob poskusu vročitve 17. 7. 2018 vročevalec ni navedel, kako je poskušal pisanje vročiti. Ni jasno, komu je pisanje vročal. Navedel je, da je obvestilo o prispelem pisanju pustil na vratih stavbe, kar ni zakonito. Stavba na naslovu C. cesta 1, B., ima več poslovnih prostorov in ni table, ki bi označevala poslovanje toženke. V poslovnih prostorih, v katerih je toženka poslovala, ima poslovne prostore D.D., s. p., digitalni zobni rentgen. D.D. kot tudi E.E. in F.F., ki imata poslovni prostor v bližini, so povedali, da ni bilo nikjer obvestila o prejetem pisanju. Namen vročanja je v tem, da se stranka seznani s procesnim dejanjem nasprotne stranke. Toženki to ni bilo omogočeno. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka. Toženka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik prereka navedbe toženke. Navaja, da je sodišče prve stopnje tožbo v odgovor toženki pravilno vročalo na naslovu, ki je vpisan v register. Na naslovu A. cesta 15 b, B., ima sedež druga družba, G. d. o. o., ki ni toženka. Ker toženka na naslovu C. cesta 1, B., nima hišnega predalčnika, je vročevalaec obvestilo o prispelem pisanju pravilno pustil na vratih stavbe. Naslovnikovo naročilo o vročanju na drug naslov ni upoštevno. Tožniku ni z ničemer zlorabil pravic, tožbo je pravilno naslovil na naslov, ki je vpisan v register. Ta naslov navaja tudi sama toženka in na tem naslovu ji je bila vročena zamudna sodba. Do izdaje zamudne sodbe je prišlo zaradi neskrbnosti toženke. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje toženka uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da je odločitev o plačilu pravdnih stroškov odvisna od odločitve o glavni stvari, ki je izpodbijana s pritožbo. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

5. Tožnik na pritožbo odgovarja in prereka navedbe toženke. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o pravdnih stroških. Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa, vključno s stroškovno posledico.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo in izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zlasti na kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izda zamudno sodbo, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

8. Pogoji za izdajo zamudne sodbe so določeni v prvem odstavku 318. člena ZPP: - izostanek odgovora na tožbo, ki mora biti toženi stranki pravilno vročena v odgovor, - ne sme iti za tožbeni zahtevek, s katerim stranki ne bi mogli razpolagati, - utemeljenost tožbenega zahtevka mora izhajati iz dejstev, navedenih v tožbi, - ta dejstva ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka oziroma s splošno znanimi dejstvi. V kolikor navedeni pogoji niso izpolnjeni, zamudne sodbe ni dopustno izdati, saj s tem sodišče zagreši absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Tožba se po prvem odstavku 142. člena ZPP vroča osebno stranki oziroma glede na šesti odstavek 142. člena ZPP, kadar gre za vročanje pravni osebi, po 133. členu ZPP, če pa vročitev po tem členu ni mogoča, se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP.

10. Po tretjem odstavku 139. člena ZPP se pravnim osebam vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Za vročanje na drugem naslovu, za kar si prizadeva toženka, ni podlage. Zakonita vročitev se lahko opravi le na naslovu, vpisanem v register (Pdp 498/2011, Pdp 1546/2008). Toženkine navedbe, da je poslovanje na naslovu, vpisanem v register, opustila, niso upoštevne. Pravne osebe (ne pa fizične osebe; na to se nanašajo judikati, ki jih izpostavlja toženka – II Ips 793/2008, II Ips 95/2016, U-I-279/08) so dolžne ravnati skrbno in poskrbeti, da je na naslovu, vpisanem v register, omogočeno sprejemanje pisanj, oziroma da v primeru spremembe naslova le-to vpišejo v register (prvi odstavek 48. člena Zakona o gospodarskih družbah; Ur. l. RS, 42/2006 s spremembami in dopolnitvami – ZGD-1, v zvezi s prvim odstavkom 47. člena ZGD-1).

11. Neutemeljeno je sklicevanje toženke na stališče v judikatu VSL I Cpg 1042/2011. Tudi v zadevi, v kateri je bil izdan sklep Cpg 1042/2011, pritožbeno sodišče ni pritrdilo navedbi tožene stranke, češ da je tožeča stranka navedla naslov, vpisan v register, z očitnim namenom, da bi tožena stranka z opustitvijo vročitve ne imela možnosti obravnavanja pred sodiščem. Enako velja za konkretni primer: toženka še vedno navaja naslov C. cesta 1, B. (na primer v pritožbi), in ta naslov je še vedno vpisan v register. Naslovljena na naslov C. cesta 1, B., je bila toženki vročena zamudna sodba. Tako ni šteti, da bi tožnik z navedbo tega naslova kakorkoli zlorabljal svoje pravice.

12. Nadalje je neutemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da je toženka pošti naročila, naj se ji pisanja vročajo na naslov A. cesta 15 b, B.. Nad takšnim naslovnikovim naročilom oziroma kakršnim koli drugim dogovorom med uporabnikom in izvajalcem poštnih storitev prevladajo določbe ZPP o vročanju, kot je določeno v drugem odstavku 42. člena Zakona o poštnih storitvah (Ur. l. RS, št. 51/2009 s spremembami in dopolnitvami – ZPSto-2).

13. Sodišče prve stopnje je tožbo s pozivom, naj nanjo odgovori, pravilno vročalo toženki na naslovu C. cesta 1, B.. Kot izhaja iz označbe na sodni pošiljki in kot je povzelo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane zamudne sodbe, pisanja ni bilo mogoče izročiti osebi, pooblaščeni za sprejem, ali delavcu v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Na sodni pošiljki je označeno tudi, da ni hišnega predalčnika in da je pisanje puščeno na vratih stavbe.

14. Za postopanje, ko pisanja ni mogoče izročiti osebi, pooblaščeni za sprejem, ali delavcu v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, kot torej vročitev subjektom iz tretjega odstavka 139. člena ZPP, med katere sodijo pravne osebe, ni mogoča po 133. členu ZPP, se smiselno uporabljajo tretji, četrti in peti odstavek 142. člena ZPP. Po tretjem odstavku 142. člena ZPP vročevalec pisanje izroči pošti v kraju stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora naslovnik dvigniti. Na obvestilu in na pisanju vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Vročitev se po četrtem odstavku tega člena ZPP šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Po poteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti.

15. V zvezi z vročanjem tožbe v odgovor po tretjem in četrtem odstavku 142. člena ZPP je v konkretni zadevi bistveno, ali je bilo obvestilo pravilno puščeno na vratih stavbe, tako da je obstajala realna možnost, da bi se toženka z njim seznanila. Njene pritožbene navedbe, da gre na naslovu C. cesta 1, B. za stavbo s 17 poslovnimi prostori, odpirajo vprašanje, na katerih vratih je bilo puščeno obvestilo. Ker na to vprašanje ni odgovorjeno oz. ker ni izkazano, da je bilo obvestilo na vratih, ki so vrata poslovnega prostora toženke, pravilna vročitev tožbe toženki (še) ni izkazana. Odločitev sodišča prve stopnje, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, kar velja zlasti za prvi pogoj iz 318. člena ZPP, je najmanj preuranjena.

16. Zamudna sodba je bila izdana v nasprotju z določbo 318. člena ZPP. Podana je absolutna bistvena kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni izkazano, da je bila vročitev tožbe s pozivom za odgovor opravljena v skladu z določbami ZPP. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje preveri pravilnost vročitve tožbe v odgovor toženki ter nato ponovno odloči v zadevi.

17. Zaradi navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj navedene procesne kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Posledično je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo izpodbijani sklep, saj je odločitev o pravdnih stroških odvisna od odločitve v zadevi, in tudi v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje.

18. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.