Jedro

Zahtevo za varstvo zakonitosti je izjemoma mogoče vložiti pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom zoper sklepe o priporu, navedene v četrtem odstavku 420. člena ZKP, vendar pa mora biti tudi v teh primerih sodna odločba pravnomočna.

Izrek

Zahteva zagovornika obtoženega M.P. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 27.10.2008 zoper obtožena M.P. in S.P., ki sta obtožena kaznivega dejanja poslovne goljufije, na podlagi prvega odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP odredilo pripor. Višje sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom zavrnilo pritožbo zagovornika obtoženega M.P. kot neutemeljeno.

Zoper navedena sklepa je obtoženčev zagovornik, sklicujoč se na podlago četrtega odstavka 420. člena ZKP, iz vseh razlogov, naštetih v tem členu procesnega zakona, vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da odločbo zunajobravnavnega senata (očitno mišljeno Višjega sodišča v Ljubljani) z dne 27.11.2008 spremeni tako, da pritožbi osumljenega (očitno mišljeno obtoženega) ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter "zavrne zahtevo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani za odreditev pripora", podrejeno pa sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne v novo odločitev ali skrajno podrejeno, da razveljavi sklep sodišča druge stopnje in zadevo vrne v novo odločitev.

Vrhovni državni tožilec svetnik F.M. meni, da v zahtevi zatrjevane kršitve zakona niso podane, zato Vrhovnemu sodišču predlaga, naj jo kot neutemeljeno zavrne.

Zagovornik obtoženega M.P. se o odgovoru vrhovnega državnega tožilca ni izjavil, obtožencu pa na naslove, ki so v spisu, odgovora nasprotne stranke ni bilo mogoče vročiti.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Po prvem odstavku 420. člena ZKP se sme zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred njo, po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti v primerih, ki so v tej določbi taksativno našteti. To izredno pravno sredstvo je izjemoma mogoče vložiti pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom zoper sklepe o priporu, navedene v četrtem odstavku 420. člena ZKP. Tudi v tem drugem primeru mora biti izpolnjen pogoj, da je sodna odločba pravnomočna. Po drugem odstavku 132. člena ZKP sklep postane pravnomočen, če se ne more več izpodbijati s pritožbo ali če zoper njega ni pritožbe.

V konkretni zadevi sklep sodišča prve stopnje o odreditvi pripora obtoženemu M.P. ni bil vročen. Po prvem odstavku 207. člena ZKP se sme zoper sklep o odreditvi pripora priprti pritožiti v 24 urah od ure, ko mu je bil sklep vročen. Glede na tak procesni položaj je popolnoma jasno, da sklep o odreditvi pripora, zoper katerega je obtoženčev zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ni pravnomočen. Obtožencu prvostopenjski sklep, zoper katerega ima pravico vložiti pritožbo, sploh še ni bil vročen. Glede na to, da ta pogoj za vložitev tega izrednega pravnega sredstva ni izpolnjen, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zahtevo zagovornika obtoženega M.P. za varstvo zakonitosti kot nedovoljeno zavrglo.