Jedro

Z izdano začasno odredbo bosta tako starša vedela, kdaj je otrok pri materi, kdaj pri očetu in kateri od njiju je takrat tisti, ki mora poskrbeti za otroka in ki bo v celoti vršil nadzor nad izpolnjevanjem zahtev izobraževalnega procesa. Nasprotna udeleženka s pritožbenimi navedbami, ki se osredotočajo na nezadostne starševske kapacitete predlagatelja, ne uspe omajati utemeljenosti odločitve glede začasnega režima stikov, ki jih otrok z udeležencema preživlja izmenjaje tedensko.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na predlog predlagatelja začasno spremenilo stike, ki so bili določeni v 1. odstavku 2. točke sodne poravnave Okrožnega sodišča v Kranju, II N 187/2021 z dne 29. 9. 2021, in sicer tako, da mladoletni A. preživlja čas z očetom vsak drugi teden strnjeno, izmenjaje s tednom, ki ga A. strnjeno preživlja z materjo. A. na tedenski stik od enega k drugemu staršu prehaja ob nedeljah zvečer (I. točka izreka). Z II. točko izreka sklepa je za primer kršitve izdane začasne odredbe izreklo denarno kazen v višini 500 EUR. Sklenilo je še, da začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka tega nepravdnega postopka oziroma do drugačne (začasne) odločitve sodišča (III. točka izreka) ter da pritožba zoper sklep ne zadrži njene izvršitve (IV. točka izreka). Predlog predlagatelja za začasno ureditev stikov s sinom B. in začasno zaupanje otrok v varstvo in vzgojo obema staršema je zavrnilo (V. točka izreka). V celoti je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke, da naj bi stiki očeta z mladoletnima otrokoma B. in A. potekali enkrat tedensko po dve uri pod nadzorom strokovne osebe v prostorih pristojnega centra za socialno delo (VI. točka izreka).

2.Zoper I., II., III., IV. in VI. točko izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje nasprotna udeleženka in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe zavrne in ugodi njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v nov postopek.

3.Strinja se, da bi A. glede stikov s predlagateljem brez izdaje začasne odredbe lahko nastala nepopravljiva škoda na njegovem zdravju, vendar meni, da obseg stikov, ki jih je z izpodbijano odločbo določilo sodišče, ne sledi njegovi največji koristi, temveč ga dejansko ogroža, zaradi česar mu lahko nastane nepopravljiva škoda na njegovem zdravju in škoda za njegov nadaljnji telesni in duševni razvoj. Ni sporno, da ima A. nezanemarljive izzive v šoli, saj ponavlja sedmi razred, pri čemer se je že v preteklem šolskem letu soočal s številnimi negativnimi ocenami ter izostanki. A. je v pogovoru s pristojnim CSD omenil, da mu pri šolskih nalogah in učenju pomaga nasprotna udeleženka, medtem ko predlagatelja pri tem ni omenjal. Zmoten je zaključek sodišča, da naj bi predlagatelj A. zmogel postaviti meje. Predlagatelj v letošnjem letu kontinuirano opravičuje A. izostanke v šoli, dokazni postopek pa je tudi pokazal, da pred pričetkom letošnjega šolskega leta predlagatelj pri A. učnem procesu ni sodeloval, niti se za njegove učne težave ni zanimal, temveč ga je vozil na motokros, ter mu je, kljub zavedanju, da ima negativne ocene v šoli, kupil igralno konzolo Playstation, ter ga sredi tedna zvečer vodil s seboj v lokale. A. za zaščito svojih koristi potrebuje kontinuirano in vsakodnevno vzgojo, nadzor in pomoč pri šolskem delu in ni dovolj, če pomoč pri šolskem delu sprejema zgolj vsak drugi teden. Meni, da dejansko stanje narekuje sprejem odločitve o začasni odredbi z vsebino, ki jo je predlagala nasprotna udeleženka.

4.3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

5.4. Pritožba ni utemeljena.

6.5. Udeleženca postopka sta starša B., rojenega ... 2007, in A., rojenega ... 2011. Po razpadu njune zunajzakonske skupnosti sta bila otroka na podlagi sodne poravnave z dne 29. 9. 2021 zaupana v varstvo in vzgojo materi, z očetom pa so bili določeni stiki vsak torek in četrtek popoldne ter vsak drugi vikend od petka popoldne do nedelje zvečer ter med počitnicami.

7.6. Sklep vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki utemeljujejo izpodbijano odločitev, zato pritožbeni očitek v smeri bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) ni utemeljen.

8.7. Sodišče je odločitev pravilno oprlo na določbo 161. člena v povezavi s 157. členom Družinskega zakonika (DZ), na podlagi katerih sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, in da je ogroženost podana v primeru obstoja ali zelo verjetnega obstoja škode na telesnem ali duševnem zdravju ali razvoju. Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskih postopkih je torej v tem, da se z njo uredi poseben položaj, v katerem so otrokove koristi tako akutno ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka.

9.8. Med udeležencema postopka ni sporno, da je A., ki je še šoloobvezen, zaradi neurejenega izvajanja varstva, vzgoje in stikov razvil vzorce vedenja, ki ogrožajo njegov zdrav razvoj. Starša odgovornost za otrokov neuspeh v šoli ter izostajanje od pouka prelagata drug na drugega. Kot izhaja iz navedb udeležencev ter poročil in mnenj CSD, je medsebojni odnos udeležencev skrhan in konflikten do te mere , da nimata nikakršne konstruktivne komunikacije glede varstva in skrbi za svoja otroka. Udeleženca med seboj ne komunicirata niti toliko, da bi se lahko prepričala, ali se otroka nahajata pri enem od njiju.

10.9. Glede določitve obsega stikov je sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na mnenje CSD kot strokovnega pomočnika sodišča. Iz mnenja izhaja, da A. potrebuje oba starša, da je na oba enako čustveno navezan, ju ima rad ter da vsak od staršev zadovoljuje nekatere njegove potrebe, in sicer mati posveča več pozornosti sinovi izobrazbi in vzgoji, oče pa spodbuja aktivnosti in senzomotorične sposobnosti, oboje pa je enako pomembno za otrokov razvoj, zato je koristno ohraniti enako prisotnost in sodelovanje obeh staršev v otrokovem življenju. CSD je predlagala, da se stiki začasno uredijo na način, da je A. en teden pri očetu in en teden pri materi.

11.10. Z izdano začasno odredbo bosta tako starša vedela, kdaj je otrok pri materi, kdaj pri očetu in kateri od njiju je takrat tisti, ki mora poskrbeti za otroka in ki bo v celoti vršil nadzor nad izpolnjevanjem zahtev izobraževalnega procesa. Nasprotna udeleženka s pritožbenimi navedbami, ki se osredotočajo na nezadostne starševske kapacitete predlagatelja, ne uspe omajati utemeljenosti odločitve glede začasnega režima stikov, ki jih otrok z udeležencema preživlja izmenjaje tedensko.

12.11. Po izdaji izpodbijanega sklepa je bilo izdelano izvedensko mnenje sodne izvedenke za klinično psihologijo, ki sprejeti odločitvi pritrjuje.

13.12. Odločitev o predlogu predlagatelja v ugodilnem delu je glede na navedeno pravilna, zaradi česar je pravilna tudi odločitev o zavrnitvi predloga nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe .

14.13. Če starša ne bosta izboljšala medsebojnega odnosa ter se vključila v socialnovarstvene storitve na centru za socialno delo ali v drugo terapijo z namenom krepitve njunih starševskih kapacitet, bo tudi po mnenju pritožbenega sodišča potrebno poseči po omejitvi starševske skrbi z izvajanje njenega nadzora. Prav tako bi bilo potrebno, kot to predlaga CSD, da se otroka vključita v psihološko obravnavo.

15.14. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

16.15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridrža za končno odločbo (4. odstavek 163. člena ZPP).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.