Jedro

Če je bil postopek v zadevi zemljiškega katastra izveden na podlagi sklepa sodišča, odločba ne more biti nična iz ničnostnega razloga po 4. točki 267. člena ZUP/86 - ker ni bilo zahteve stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 336/2002-17 z dne 20.3.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 28.12.1995. Z njo je tožena stranka zavrnila predlog tožnice za izrek ničnosti druge točke izreka svoje odločbe z dne 2.11.1992, v kateri je odločeno, da je Geodetska uprava N.m. v katastrskem načrtu dolžna izvesti sklep Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enota v Novem mestu, z dne 25.4.1995. Svojo odločitev je tožena stranka obrazložila s tem, da je tožnica vložila predlog, da se pri Geodetski upravi v N.m. izvrši sklep z dne 8.2.1984. Na pritožbo tožnice zaradi molka Geodetske uprave N.m. je Republiška geodetska uprava izdala odločbo ter v 2. točki izreka odločila, da je dolžna Geodetska uprava N.m. izvršiti sklep Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enota v Novem mestu z dne 25.4.1985. S tem, ko je Republiška geodetska uprava odločila, da je Geodetska uprava v N.m. dolžna izvesti sklep sodišča, njena odločitev ne predstavlja nične odločbe. Sedanje stanje v zemljiškem katastru je vzpostavljeno v postopku nove izmere, ki pa se ne uvede na zahtevo posameznih strank, temveč po uradni dolžnosti in je pri tem organ, ki vodi postopek, dolžan upoštevati tudi sklepe sodišča, s katerimi so se pri tem urejale posamezne meje. To je bilo v konkretnem primeru tudi izvršeno.

Tudi po presoji sodišča prve stopnje ni podan ničnostni razlog iz 4. točke 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), ki se je uporabljal v času odločanja. Po navedeni določbi se za nično izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (126. člen), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

Odločba, katere izrek ničnosti je predlagan, je bila utemeljena z določbo 26. člena Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86). Na tej podlagi se ugotovijo in izvedejo spremembe glede posestne meje v zemljiškem katastrskem operatu na zahtevo lastnika oziroma uporabnika, ali pa po sklepu sodišča oziroma po odločbi pristojnega upravnega organa. Geodetski organ je dolžan pri vzdrževanju zemljiškega katastra izvesti v zemljiško katastrskem operatu spremembe glede posestne meje po sklepu sodišča, ki predstavljajo v obravnavanem primeru kasnejšo spremembo posestnih meja parcele kot po sklepu z dne 8.2.1984, ki je predmet zahtevka.

Tožnica v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je zahtevala izvršitev sklepa. O tem zahtevku ni bilo odločeno. Zato vztraja pri tem, da je podan uveljavljani ničnostni razlog. Sodišče pri svoji odločitvi ni zavzelo nikakršnega stališča. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi, odpravi akt tožene stranke in izreče za nično 2. točko odločbe Republiške geodetske uprave.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke in za zavrnitev navedlo pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja in jih zato ne ponavlja.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča, odločba, izdana v postopku, ki je bil izveden na podlagi sklepa sodišča in v skladu z določbami Zakona o zemljiškem katastru - prav na tej podlagi pa sta svoje odločitve utemeljila tožena stranka in sodišče prve stopnje - ne more biti nična, saj ne gre za postopek, ki bi se lahko uvedel le na zahtevo stranke. Tudi sicer neugoditev strankinemu predlogu ne predstavlja ničnostnega razloga.

Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi presodilo vse tožbene ugovore in podrobno obrazložilo svoje stališče. Zato nima podlage ugovor tožnice, da izpodbijana sodba "nima stališča".

Glede na navedeno in ker tudi niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke, na podlagi določbe 73. člena ZUS, zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.