Jedro

Pravna posledica začetka postopka osebnega stečaja je omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso.

Upravitelj pa pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP.

Pritožnikovo samostojno uveljavljanje predkupne pravice na javni dražbi brez soglasja na dražbi prisotne upraviteljice in z njenim izrecnim nasprotovanjem, zato skladno z drugim odstavkom 386. člena ZFPPIPP nima pravnega učinka. Sicer pa iz zapisnika poteka javne dražbe z dne 21. 2. 2023 izhaja, da se je na njej prodajal tudi preostali polovični solastniški del istih nepremičnin pritožnika, ki so bile predmet prodaje na dražbi. Če je bila torej potreba po prodaji njegovega dela nepremičnin, torej tega dela unovčenja stečajne mase zaradi poplačila njegovih upnikov, je uveljavljanje predkupne pravice na solastninskem deležu dolžnice logično nezdružljivo z istočasno prodajo njegovega solastniškega deleža istih nepremičnin. Pritožnik glede na njegovo opisano omejitev poslovne sposobnosti torej ni izpolnjeval pogojev za uresničitev predukupne pravice, zato je zmotno njegovo prepričanje, da mu ta pravica pripada.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče izdalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, sklenjene 21. 2. 2023 s kupcem A. A., katere predmet je prodaja nepremičnin z ID znakom: del stavbe 000-000-115 v deležu do ½ in ID znakom: del stavbe000-000-38 v deležu do ½ za ceno v višini 246.600,00 EUR.

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila dolžnica in B. B. Oba sta uveljavljala vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa, dolžnica pa podrejeno spremembo sklepa tako, da se ne izda soglasja kupcu A. A. k sklenitvi prodajne pogodbe.

3. V odgovoru na pritožbo dolžnice je upraviteljica predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene, ker pritožnica navaja pritožbene razloge, ki so bili predmet številnih drugih njenih pritožb in se je sodišče do njih že opredelilo. Ne navaja pa nobenih pritožbenih razlogov, ki bi bili lahko predmet presoje v zvezi s sklepom o soglasju k prodajni pogodbi.

4. V odgovoru na pritožbo B. B. je upraviteljica prav tako predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Pritožnik ni upnik v predmetnem postopku osebnega stečaja, ker je bil v času vložitve prijave izločitvene terjatve in izločitvene pravice že v osebnem stečaju, stečajna upraviteljica pa prijave izločitvene terjatve in izločitvene pravice, podredno terjatve v znesku 204.205,00 EUR izrecno pozvana k izjavi, ni odobrila. Glede prijavljene terjatve in ločitvene pravice, vložene po upraviteljici, ki vodi postopek osebnega stečaja zoper pritožnika, pa je upraviteljica terjatev in ločitveno pravico umaknila. Pritožnik je sicer na javni dražbi uveljavljal predkupno pravico na solastnem premoženju dolžnice, vendar k uveljavljanju njegove predkupne pravice upraviteljica kot njegova zakonita zastopnica ni podala soglasja oziroma se z njenim uveljavljanjem ni strinjala.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. V obravnavanem primeru gre za prodajo solastnega deleža dolžnice do ½ celote nepremičnin z ID znakom: del stavbe 000-000-115 in del stavbe 000-000-38 po sklepu o prodaji St 001/2012 z dne 28. 3. 2022, preostali solastniški del na navedenih nepremičninah pa je v lasti B. B., zoper katerega se vodi postopek osebnega stečaja pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. St 002/2012 in kot izhaja iz navedenega sklepa je šlo za skupno prodajo solastniških deležev obeh pritožnikov.

7. Ko prvostopenjsko sodišče odloča o predlogu upravitelja za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe po izvedbi načina prodaje, določenega s sklepom sodišča o prodaji, mora skladno s sedmim odstavkom 341. člena ZFPPIPP presoditi, ali je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji in ali je vsebina prodajne pogodbe v skladu s kogentnimi določbami 337 do 343. členom tega zakona. Če je premoženje, ki je predmet prodajne pogodbe tudi predmet predkupne pravice, mora sodišče presoditi tudi, ali je upravitelj predkupnemu upravičencu omogočil uresničitev predkupne pravice skladno z določbami 347. člena ZFPPIPP. V ta namen je morala upraviteljica sodišču predložiti glede na to, da je bil s sklepom o prodaji St 001/2012 z dne 28. 3. 2022 (procesno dejanje – PD 438) določen način prodaje na javni dražbi, skladno s tretjim odstavkom 341. člena sodišču predložiti zapisnik dražbe in besedilo pogodbe, kot skladno z drugim odstavkom 337. člena tudi pisno izjavo kupca, da ni ovir za sklenitev pogodbe oziroma drugače povedano, da ne sodi med osebe, s katerimi je po prvem odstavku 337. člena ZFPPIPP stečajnemu dolžniku prepovedana sklenitev pogodbe. Tej zahtevi je zadostila z vlogo z dne 21. 2. 2023 (PD 499).

8. Kot izhaja iz predloga upraviteljice za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe priloženih listin, je prvostopenjsko sodišče pravilno presodilo, da so vsi zgoraj omenjeni zakonski pogoji za izdajo soglasja izpolnjeni. Dolžnica teh pogojev pritožbeno ne izpodbija, pač pa izbranemu kupcu očita krivdo za začetek stečajnega postopka zoper njo, kar pa ne more biti predmet pritožbenega preizkusa zoper izpodbijani sklep. S tako pritožbo zato ne more uspeti.

9. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je pravni interes za pravno sredstvo proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja dolžnika treba priznati tudi predkupnemu upravičencu (VSL sklep Cst 355/2019, odločba Ustavnega sodišča Up-1581/18 z dne 4. 4. 2019), saj mora sodišče pred izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe presoditi tudi, ali je upravitelj predkupnemu upravičencu omogočil uresničitev predkupne pravice v skladu s pravili iz 347. člena ZFPPIPP, če je premoženje, ki je predmet prodajne pogodbe, tudi predmet predkupne pravice.

10. B. B. pa v pritožbi uveljavlja predkupno pravico na premoženju dolžnice, torej kot solastnik nepremičnin, ki so bile predmet prodaje na javni dražbi in na kateri je neuspešno uveljavljal predkupno pravico. Neutemeljeno meni, da mu je to pravico treba priznati.

11. Ni sporno, da se tudi zoper njega vodi postopek osebnega stečaja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. St 002/2012. Pravna posledica začetka postopka osebnega stečaja je omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP), upravitelj pa pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Pritožnikovo samostojno uveljavljanje predkupne pravice na javni dražbi brez soglasja na dražbi prisotne upraviteljice in z njenim izrecnim nasprotovanjem (kot to izhaja iz zapisnika o javni dražbi – pri PD 499), zato skladno z drugim odstavkom 386. člena ZFPPIPP nima pravnega učinka. Sicer pa iz zapisnika poteka javne dražbe z dne 21. 2. 2023 izhaja, da se je na njej prodajal tudi preostali polovični solastniški del istih nepremičnin pritožnika, ki so bile predmet prodaje na dražbi. Če je bila torej potreba po prodaji njegovega dela nepremičnin, torej tega dela unovčenja stečajne mase zaradi poplačila njegovih upnikov, je uveljavljanje predkupne pravice na solastninskem deležu dolžnice logično nezdružljivo z istočasno prodajo njegovega solastniškega deleža istih nepremičnin. Pritožnik glede na njegovo opisano omejitev poslovne sposobnosti torej ni izpolnjeval pogojev za uresničitev predkupne pravice, zato je zmotno njegovo prepričanje, da mu ta pravica pripada.

12. Ker so se pritožbeni razlogi obeh pritožnikov izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeni pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).