Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-117/07 z dne 21.06.2007 razveljavilo določbo I. odstavka 4. člena ZFPPod-B, na kateri temeljita izpodbijana sklepa, in hkrati odločilo, da se vsi sodni in upravni postopki, ki tečejo zoper družbenike izbrisanih družb, nadaljujejo po ureditvi, kot je veljala do uveljavitve ZFPPod-B. V tem primeru gre za razmerji, ki sta nastali pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, o katerih pa do dneva učinkovanja ustavne odločbe ni bilo pravnomočno odločeno, zato se zakon, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za ta razmerja. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko je ustavilo izvršbo.
Pritožbama upnika E. K. in upnice Z. T. d.d. Ljubljana se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita.
Dolžnika R. in T. P. sta dolžna upniku E. K. povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 110,16 EUR v 8. dneh po prejemu tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9. dne po vročitvi tega sklepa dalje do plačila.
Dolžnik R. P. je dolžan upnici Z. T. d.d. L. povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 123,60 EUR v 8. dneh po prejemu tega sklepa.
Z izpodbijanima sklepoma je prvostopenjsko sodišče ustavilo izvršilna postopka, ki sta tekla na predlog upnika E. K. zoper dolžnika in dolžnico na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju opr. št. In 102/2004 in na predlog upnice Z. T. d.d. L. zoper dolžnika R. P. na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Celju opr. št. In 2005/00400. V obeh primerih je izvršba tekla zoper dolžnika in dolžnico oz. samo dolžnika, kot družbenika izbrisane družbe P. d.o.o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra na podlagi določil Zakona o finančnem poslovanju podjetjih (v nadaljevanju ZFPPod). Izpodbijana sklepa je sodišče izdalo na podlagi 4. člena Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod-B).
Proti takšni odločitvi sta se pritožila upnik E. K. (v nadaljevanju upnik) in upnica Z. T. d.d. L.(v nadaljevanju upnica) Upnik je v svoji pritožbi uveljavljal pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). V pritožbi je navajal, da je Ustavno sodišče RS s sklepom z dne 20.04.2007, št. U-I-117/07-7 sprejelo pobudi za oceno ustavnosti ZFPPod-B, do končne odločitve zadržalo izvrševanje ZFPPod-B, sklenilo, da v času zadržanja ustavitve postopkov iz I. odstavka 4. člena ZFPPod-B nimajo pravnih učinkov, vsi upravni in sodni postopki, začeti proti družbenikom izbrisanih družb pa so prekinjeni. Glede na vsebino sklepa Ustavnega sodišča RS, ki je začel učinkovati 21.04.2007, je izpodbijani sklep izgubil svoj pravni učinek in ga je potrebno razveljaviti. Prav tako je izpodbijani sklep v materialnopravnem pogledu napačen, ker je sporno določilo ZFPPod-B, na katerega se je sklicevalo prvostopenjsko sodišče, protiustavno in ga ni mogoče uporabiti. Upnik je predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, dolžnikoma pa naloži v plačilo pritožbene stroške kot nadaljnje stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.
Upnica je v svoji pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge po čl. 338/I ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ in se prav tako sklicevala na sklep Ustavnega sodišča RS št. U-I-117/07 z dne 20.04.2007, s katerim je bilo zadržano izvajanje zakona, na podlagi katerega je sodišče izdalo izpodbijani sklep, zaradi česar je izpodbijani sklep protiustaven in nezakonit. Upnica je predlagala, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje, podredno pa, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se izvršilni postopek prekine do končne odločitve Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-117/07 ali sklene, da izpodbijani sklep nima pravnih učinkov. Priglasila je tudi pritožbene stroške, ki naj jih pritožbeno sodišče naloži v plačilo dolžniku.
Dolžnika na pritožbo nista odgovorila.
Pritožbi sta utemeljeni.
V času odločanja o pritožbah je Ustavno sodišče RS sprejelo tudi končno odločitev o ustavnosti ZFPPod-B. Z odločbo št. U-I-117/07 z dne 21.06.2007, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 58/2007 je tako Ustavno sodišče RS (med ostalim) odločilo, da se člena 2 in 4 ZFPPod-B razveljavita (2. točka izreka odločbe) in da se sodni in upravni postopki, začeti zoper družbenike izbrisanih družb pred uveljavitvijo ZFPPod-B, nadaljujejo in končajo po določbah ZFPPod (Ur. list RS št. 54/99, 110/99 in 93/02 – Odl. US). V zvezi s presojo 4. člena ZFPPod-B, na katerem temeljita tudi izpodbijana sklepa, je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je upnike izbrisanih družb iz 4. člena ZFPPod-B mogoče razdeliti v tri skupine. V prvi skupini so tisti, o čigar terjatvi do izbrisane družbe ali družbenikov take družbe je že bilo pravnomočno odločeno, za izvršitev pravnomočne sodne odločbe pa že teče izvršilni postopek ali pa predloga za izvršbo še niso vložili. V drugo skupino spadajo upniki, ki imajo odprte postopke, v katerih naj bi se ugotovil obstoj njihove terjatve in naložilo njihovo plačilo družbenikom izbrisane družbe, pri čemer sodijo v to skupino tudi tisti upniki, o čigar obstoju terjatve je že bilo odločeno, vendar odločitev še ni pravnomočna (ker je zoper prvostopenjsko odločbo vložena pritožba). V zadnjo skupino pa sodijo upniki tistih družb, ki so bile izbrisane v enem letu pred uveljavitvijo ZFPPod-B, ki pa še niso začeli postopka za uveljavitev svojih terjatev. Za vse tri skupine upnikov je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je s sprejetjem 4. člena ZFPPod-B zakonodajalec posegel v pravico do zasebne lastnine (v njihove pridobljene ali pričakovalne pravice), ki je varovana s 33. členom Ustave RS, za kar pa ne obstaja ustavno dopusten cilj, ki bi upravičeval poseg v pridobljene oz. pričakovalne pravice upnikov izbrisanih družb. V 45. točki obrazložitve odločbe pa je Ustavno sodišče RS navedlo, da je zaradi razveljavitve 4. člena ZFPPod-B, na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS odločilo tudi, da se upravni in sodni postopki zoper družbenike izbrisanih družb nadaljujejo po ureditvi, kot je veljala do uveljavitve ZFPPod-B, z upoštevanjem odločbe št. U-I-135/00 in da se učinek razveljavitve razteza na vse tri skupine upnikov, ki jih je Ustavno sodišče opisalo v 29. točki obrazložitve. Poleg tega, da je že Ustavno sodišče RS v 45. točki obrazložitve odločbe št. U-I-117/07 z dne 21.06.2007 določilo, kako razveljavitev 4. člena ZFPPod-B učinkuje na upnike izbrisanih družb, tudi 44. člen Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS), ki ureja pravne posledice odločitve Ustavnega sodišča, določa, da se razveljavljeni zakon ali del zakona, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ker gre v obeh obravnavanih zadevah za primer upnikov, ki imajo pravnomočen izvršilni naslov zoper družbenika izbrisanih družb (sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper družbenike izbrisanih družb sta v obeh zadevah že postala pravnomočna), glede na zgoraj navedeno izpodbijana sklepa temeljita na zakonski določbi, za katero je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je neustavna, kot sta utemeljeno navajala v svojih pritožbah upnik in upnica.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbama upnika in upnice ugodilo in izpodbijana sklepa razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri obravnavanju obeh pritožb pritožbeno sodišče ni zasledilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s čl. 350/II ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ.
Oba upnika sta s pritožbama uspela, zato so stroški, ki sta ju upnika imela v zvezi s pritožbo, bili potrebni za izvršbo. V kolikor namreč upnik in upnica ne bi vložila, bi oba izvršilna postopka bila pravnomočno ustavljena.
Kot potrebne pritožbene stroške je pritožbeno sodišče upniku priznalo nagrado pooblaščencu za pritožbo v višini 200 točk, saj je ta bila priglašena v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR znaša 91,80 EUR, povečano za 20% DDV pa 110,16 EUR. Te stroške sta dolžna upniku povrniti dolžnik in dolžnica solidarno v roku 8. dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9. dne po vročitvi tega sklepa dalje do plačila.
Upnici je kot potrebne pritožbene stroške priznalo nagrado za sestavo pritožbe v višini 200 točk od priglašenih 250 točk, saj gre odvetniku za redno pravno sredstvo v izvršilnem postopku nagrada po tar. št. 27/6 OT (in ne po tar. št. 27/7c OT, kot je priglasila upnica), ta pa glede na višino izterjevane terjatve (519,71 EUR) znaša 200 točk. Pritožbeno sodišče je kot potrebne stroške priznalo še 20 točk za poročilo stranki (po tar. št. 39/4 OT) in materialne stroške v višini 4,4 točke od priglašenih 10 točk (čl. 13/III OT), v presežku pa zahtevek za povračilo materialnih stroškov zavrnilo. Ni pa priznalo priglašene nagrade pooblaščencu za pregled listin v višini 20 točk, za konferenco stranko v višini 50 točk, saj je nagrada za ti dve opravili zajeta v nagradi za sestavo pritožbe, ter za obračun obresti v višini 50 točk, ker izračun obresti za vložitev pritožbe ni potreben. Skupno odmerjena nagrada in materialni stroški ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke znašajo 103,00 EUR, povečano za 20% DDV (ker je pooblaščenec zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost) pa 123,60 EUR. Te stroške je dolžan upnici povrniti dolžnik v roku 8. dni po prejemu tega sklepa. O dolžnosti plačila zakonskih zamudnih obresti v primeru zamude s plačilom odmerjenih pritožbenih stroškov, pritožbeno sodišče ni odločalo, saj upnica zakonskih zamudnih obresti ni zahtevala.