Jedro

O ponovni vzpostavitvi osebnih stikov deklice z nasprotno udeleženko, vendar ne samostojnih ampak ob prisotnosti tretje osebe, bo po mnenju izvedenke mogoče odločati šele po tem, ko bo nasprotna udeleženka vsaj v obdobju šestih mesecev izkazovala popolno abstinenco od PAS. V takšnem položaju se izpostavlja kot edina možnost za ohranjanje vezi otroka z biološkim staršem neoseben stik oziroma stik z uporabo komunikacijskih naprav.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se mld. hčerka nasprotnih udeležencev mld. A., odvzame staršema in se jo namesti v rejništvo udeleženki. Odločilo je še, da se prvi nasprotni udeleženki omeji pravica do stikov s hčerko tako, da bodo stiki med njima potekali izključno preko video klica trikrat tedensko v trajanju do 5 minut, drugemu nasprotnemu udeležencu pa se pravica do stikov z mladoletno hčerko odvzame. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom še odločilo, da je prva nasprotna udeleženka za preživljanje mladoletne hčerke dolžna za čas od 1. 4. 2022 plačevati mesečno preživnino v znesku 100,00 EUR, drugi nasprotni udeleženec pa v znesku 50,00 EUR, oba na poseben račun mld. hčerke, ki ga bo zanjo odprl CSD. Sodišče prve stopnje je še odločilo, da se nasprotnima udeležencema prepove upravljanje in razpolaganje z denarnimi sredstvi na hčerinem računu, v obsegu navedene omejitve starševske skrbi nasprotnima udeležencema pa se njuna mladoletna hčerka postavi pod skrbništvo CSD. Trajanje navedenega ukrepa je sodišče prve stopnje določilo do 23. 4. 2027. Glede zahtevanih stroškov postopka prve nasprotne udeleženke pa je odločilo, da jih je dolžna kriti sama.

2.Prva nasprotna udeleženka (v nadaljevanju nasprotna udeleženka) je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko določene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sklep izpodbija v celoti. Z njim se ne strinja, ker je prepričana, da odločitev ni v otrokovo korist in dejansko spominja na neke vrste "prisilno posvojitev". Do takšnega prepričanja jo je napeljala odločitev o določitvi stikov, saj je življenjsko nesprejemljiva. S sklepom določen način izvrševanja stikov ni primeren za mladoletno A. in ji ne more biti v korist. Zaradi izdane začasne odredbe o ukinitvi stikov je tudi že prišlo do odtujitve mladoletne hčerke od nje. Izvrševanje stika določenega z izpodbijanim sklepom bo za otroka pomenil le vznemirjenje, saj so takšni stiki primerni le za starejše otroke. Sodna izvedenka ni nikdar sama od sebe omenila, da bi bili stiki, kot so določeni z izpodbijanim sklepom, primerni in v korist mladoletni A. Šele po sugestiji sodišča se je strinjala z video stiki. Izvedenka je dejansko predlagala neke vrste stik pod nadzorom, ki bi še vedno potekal ob fizični prisotnosti hčerke in matere. Čeprav se ji je tekom zdravljenja in terapij zgodil zdrs, je treba tudi tega pravilno in popolno oceniti in ovrednotiti in sprejeti odločitev, ki je v največjo korist otroka. Tega pa iz izpodbijanega sklepa ni zaznati. Dejstvo je, da je od 30. 6. 2022 naredila ogromen napredek, uspešna je bila vse do 9. 11. 2023, ko se ji je zgodil zdrs in je bila pozitivna na prepovedano drogo na urinskem testu. Kljub zdrsom v mesecu novembru in decembru 2023 je še vedno obiskovala ambulanto dr. B. V okviru te se testi izvajajo dvakrat tedensko. Redno se udeležuje obravnav v ZD, Centru za preprečevanje zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog. Od 23. 2. 2024 so, z izjemo spodrsljaja 18. 3. 2024, testi negativni. Vključena je tudi v Sprejemni center v okviru Društva Projekt Človek, kjer se redno tedensko udeležuje pogovorov. Očitno je, da je dosegla bistveni napredek pri zdravljenju svoje odvisnosti in ureditvi svoje osebnosti ter življenjskih pogojev za samostojno in odgovorno življenje. Glede na to, da abstinira od zlorabe PAS so s sodno odločbo določeni stiki neprimerni in niso v korist otroka. Stiki bi morali biti osebni, lahko tudi ob prisotnosti tretje osebe, torej pod nadzorom. Od pritožbenega sodišča podredno terja, da tudi z angažiranjem novega sodnega izvedenca in glede na spremenjene okoliščine na njeni strani ugotovi, ali je tako drastičen poseg v stike matere s hčerko potreben.

3.Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Poudarja, da sam način stika ni najbolj optimalen, je pa varen zaradi zaščite otroka in trenutno edini način, da mld. A. ohranja biološko vez z materjo. Nasprotna udeleženka ni sledila načrtu pomoči družini, iz katerega izhaja, da se bo vključila v dolgotrajnejšo obliko zdravljenja ter bo vzdrževala popolno abstinenco. Večkrat je bila pozitivna na prepovedano drogo, kar je zamolčala tako CSD kot tudi rejnici ter izvajala osebni stik z mld. hčerko in jo s tem neposredno ogrožala. Tudi v primeru stika med otrokom in staršem, ki je pod vplivom prepovedanih drog, lahko pride do vnosa kokaina s starša na otroka preko potu ali oblačil, glede na starostno obdobje deklice, ko imajo otroci roke velikokrat v ustih, pa lahko pride tudi do možnosti peroralnega vnosa kokaina preko dotika rok z okuženimi površinami. Vztraja pri predlogu, da se nasprotna udeleženka zaradi ponovne vzpostavitve osebnih stikov med njo in otrokom vključi v dolgotrajnejšo in radikalnejšo obliko zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog in podporo staršem pri krepitvi starševskih kompetenc.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izreklo staršema (nasprotnima udeležencema) mld. A. ukrep odvzema otroka, ukrep omejitve oziroma odvzema pravice do stikov, ukrep omejitve starševske skrbi za določeno vrsto opravil, v obsegu teh omejitev postavilo otroka pod skrbništvo in imenovalo skrbnika ter določilo preživnino za otroka. Nasprotna udeleženka je v pritožbi navedla, da izpodbija navedeno odločitev v celoti. Vendar pa svoje nestrinjanje z odločitvijo, razen glede odločitve o omejitvi njene pravice do stikov z otrokom, z ničemer ni argumentirala. Ostale odločitve torej izpodbija brez konkretnega, opredeljenega in obrazloženega stališča, zakaj meni, da so napačne. Pritožbeno sodišče jih je zato preizkusilo v okviru preizkusa po uradni dolžnosti, ki zajema presojo pravilnosti uporabe materialnega prava in nekaterih bistvenih kršitev določb postopka (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1). Pri tem izpostavlja, da je nasprotna udeleženka svojo procesno aktivnost (tudi) v postopku pred sodiščem prve stopnje usmerjala v zagotovitev osebnih stikov z mld. hčerko (mld. A. je rojena ... 2022) in da je sama izpostavila, da se zaveda, da trenutno sama ne more skrbeti za hčerko.

6.Pritožbeno sodišče po omenjenem preizkusu ugotavlja, da je sodišče pravilno vodilo postopek, da v njem ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb ZPP in da je pravilno uporabilo materialno pravo. Izhodišče materialnopravne presoje izpodbijane odločitve je v določbah Ustave R Slovenije (v nadaljevanju Ustava). V prvem odstavku 54. člena Ustave je določeno, da imata (oba) starša pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. V prvem odstavku 56. člena Ustave pa je določeno, da je otrokom pri tem zagotovljeno posebno varstvo. Gre za medsebojno prepletenost starševske skrbi in pravic otrok. Starši morajo pravice in dolžnosti iz omenjenega prvega odstavka 54. člena Ustave izvrševati v korist otroka. Če starši te svoje pravice in dolžnosti ne izvajajo v korist otroka, in je otrok ogrožen, država izvede ukrepe za njihovo varstvo (prvi odstavek 154. člena Družinskega zakonika1). Eden od njih je odvzem otroka staršem, če so zanj izpolnjeni pogoji iz 174. člena DZ. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku pravilno zaključilo o potrebnosti ukrepa odvzema mld. A. staršem in njeni namestitvi v rejništvo, saj je otrok tako ogrožen, da je mogoče le z odvzemom v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Kot je bilo navedeno, nasprotna udeleženka s pritožbo navedenega zaključka opredeljeno ne izpodbija, prav tako ne zaključka o potrebnosti omejitve starševske skrbi, imenovanju skrbnika in odločitve o določitvi preživnine. V pritožbi se opredeljuje le glede odločitve o določitvi stikov z mld. A. in meni, da bi sodišče moralo določiti osebne stike. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da glede na ugotovljene dejanske okoliščine na strani nasprotne udeleženke v času odločitve, določitev osebnih stikov ne bi bila v otrokovo največjo korist. Prav načelo največje otrokove koristi pa je vodilo, ki mora legitimirati vsako odločitev v zvezi z njim (56. člen Ustave in 7. člen DZ).

7.V obravnavani zadevi je prišlo do nujnega odvzema otroka zaradi njegove hude ogroženosti, ki jo je sprožilo vrsto dejavnikov, v prvi vrsti odvisnost obeh nasprotnih udeležencev od prepovedanih drog oziroma zloraba psihoaktivnih substanc (PAS). Iz izvedbe dokaza z izvedenko klinično psihološke stroke izhaja, da pri nasprotni udeleženki obstaja verjetnost recidiva njene bolezni odvisnosti od PAS. Na to kažejo številni neugodni dejavniki, in sicer neugodne razvojne okoliščine nasprotne udeleženke in njene osebnostne lastnosti. Tekom obravnavanega sodnega postopka je nasprotna udeleženka izkazala velik napredek pri abstiniranju od PAS, vendar je prišlo do recidiva. Večkrat je bila pozitivna na kokain na urinskem testiranju. V pritožbi sicer govori o zdrsu in spodrsljaju, vendar pa je bilo teh več, tudi v mesecu pred odločitvijo sodišča. Po mnenju omenjene sodne izvedenke bi bil zato osebni stik otroka z nasprotno udeleženko zanj preveč tvegan. O ponovni vzpostavitvi osebnih stikov deklice z nasprotno udeleženko, vendar ne samostojnih ampak ob prisotnosti tretje osebe, bo po mnenju izvedenke mogoče odločati šele po tem, ko bo nasprotna udeleženka vsaj v obdobju šestih mesecev izkazovala popolno abstinenco od PAS. V takšnem položaju se izpostavlja kot edina možnost za ohranjanje vezi otroka z biološkim staršem neoseben stik oziroma stik z uporabo komunikacijskih naprav. Nasprotna udeleženka je na naroku za glavno obravnavo, ki se je vršil 8. 4. 2024, navedla, da se zaveda nastalega položaja z njeno odvisnostjo od PAS in sama predlagala telefonski ali video stik. Nekorekten je zato pritožbeni očitek, da je sodišče zavedlo sodno izvedenko oziroma da se je ta po sugestiji sodišča strinjala s tako obliko stikov.

8.Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je glede na trenutne okoliščine na strani nasprotne udeleženke le s takšno omejitvijo stikov mogoče v zadostni meri zavarovati otrokove koristi (173. člen DZ), hkrati pa poudarilo, da je izključno v rokah nasprotne udeleženke, da spremeni obstoječi položaj. Če bo izkazala motiviranost za spremembe in v obdobju šestih mesecev vzdrževala abstinenco, bo dana podlaga za ponovno odločitev o njenih stikih z mld. A.

9.Glede na navedeno je bilo treba pritožbo nasprotne udeleženke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1DZ, Uradni list RS, št. 15/2017.

2Predlagatelj je v zvezi s tem predlagal vključitev v dolgotrajnejšo in radikalnejšo obliko zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog in program za podporo staršem pri krepitvi starševskih kompetenc.