Jedro

Načelo neposrednosti ne more biti kršeno z zavrnitvijo dokaznega predloga. S samo zavrnitvijo dokaznega predloga sodišče prav tako ne more kršiti procesnega (določb ZPP) in materialnega prava.

Določba 254. člena ZPP jasno določa primere, v katerih sodišče dokazovanje ponovi z istimi ali z drugimi izvedenci. Tožnik ni izkazal nasprotij oziroma bistvenih razlikovanj med mnenji in drugih bistvenih pomanjkljivosti v mnenjih izvedencev, ki bi terjali izvedbo dokaza z novim izvedencem.

Ob dejanski ugotovitvi nižjih sodišč, da tožnik ni izkazal nastanka zavarovalnega primera oziroma da je do poškodb vozila prišlo v zatrjevani prometni nesreči, tožbeni zahtevek za izplačilo zavarovalnine iz kasko zavarovanja ni utemeljen in sta ga nižji sodišči pravilno zavrnili.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je v tej pravdi vtoževal plačilo zavarovalnine iz kasko zavarovanja za škodo na njegovem vozilu, ki naj bi nastala v prometni nesreči z dne 2.9.2004. Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da tožnik ni izkazal nastanka zavarovalnega primera.

2. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Navedbe revidenta

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnik vložil pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in sodbi nižjih sodišč spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno, naj sodbi nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja,(1) da je pritožbeno sodišče kršilo načelo neposrednosti izvajanja dokazov in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, čeprav je tožnik nasprotoval zavrnitvi izvedbe predlaganih dokazov. Ker nosi dokazno breme, je s takšnim postopanjem nižjih sodišč kršeno procesno in materialno pravo. Dokazne predloge je argumentiral in opozoril na nasprotja med mnenji izvedencev. Pritožbeno sodišče se ni opredelilo do dejstva, da je bil zaradi trka nezavesten. Prvi izvedenec je izhajal iz ugotovitve, da v prometni nesreči ni bilo poškodovanih udeležencev, kar je v nasprotju z dejanskim stanjem. Ni si ogledal mesta trčenja in pridobil zapisnika o prometni nesreči. Mnenje je izdelal na podlagi fotografij. Tožnik je navedeno uveljavljal v pritožbi, vendar se pritožbeno sodišče ni opredelilo do nasprotij v izvedenskih mnenjih. Opozarjal je na širino spodnjega dela drevesa, do česar se sodišče prav tako ni opredelilo. Stališče pritožbenega sodišča, da je drugi izvedenec ugotavljal možnost zatrjevanega nastanka škode in da se ni ukvarjal z drugimi možnostmi njenega nastanka, je zmotno. Tožnik se zaradi nezavesti, do katere se nobeden od izvedencev ni opredelil, ne spominja vseh okoliščin prometne nesreče. Izvedenca nista zavzela stališča glede dimenzij drevesa in glede izvedenskega mnenja, ki ga je pridobil pred pravdo. Zaradi navedenih pomanjkljivosti je predlagal angažiranje novega izvedenca. Z zavrnitvijo predlaganega dokaza je bilo kršeno načelo enakopravnega obravnavanja strank in storjena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

5. Očitki bistvene kršitve določb pravdnega postopka po presoji revizijskega sodišča niso utemeljeni. Načelo neposrednosti, ki je v tem, da sodno odločbo izdajo sodniki, ki so sodelovali pri glavni obravnavi, na kateri sta stranki postavljali trditve in na kateri je sodišče tudi izvajalo dokaze,(2) ne more biti kršeno z zavrnitvijo dokaznega predloga. S samo zavrnitvijo dokaznega predloga (verjetno s strani tožnika predlaganega dokaza z zaslišanjem treh prič) sodišče prav tako ne more kršiti procesnega (določb ZPP) in materialnega prava. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, namreč odloča sodišče (drugi odstavek 213. člena ZPP), medtem ko materialno pravo pravil o izvajanju dokazov, ki bi lahko bila kršena, ne vsebuje.

6. Določba 254. člena ZPP jasno določa primere, v katerih sodišče dokazovanje ponovi z istimi ali z drugimi izvedenci. Tožnik ni izkazal nasprotij oziroma bistvenih razlikovanj med mnenji in drugih bistvenih pomanjkljivosti v mnenjih izvedencev, ki bi terjali izvedbo dokaza z novim izvedencem. Navedeno, upoštevaje dejstvi, da vprašanja v zvezi s poškodbami udeležencev v prometni nezgodi ne spadajo v področje izvedenstva cestnoprometne stroke in da sta bila izvedenca dodatno zaslišana na naroku za glavno obravnavo, tudi ne izhaja iz (obsežne) revizijske kritike dela obeh izvedencev. Ugovor, da se nobeden od izvedencev ni opredelil do izvedenskega mnenja, ki ga je tožnik pridobil pred pravdo, pa je sploh netočen. Iz mnenj obeh izvedencev izhaja, da vozilo ni bilo poškodovano na zatrjevani način. Tožnik, ki se z mnenjema ni strinjal, je ob zaslišanju drugega izvedenca predlagal novo izvedenstvo z utemeljitvijo, da bi novi izvedenec ugotovil možen način nastanka poškodb vozila glede na zatrjevanja obeh pravdnih strank. Tožnik je torej novo izvedenstvo predlagal (le) iz razloga nestrinjanja z delom izvedenca, kar ni zadosten razlog za izvedbo dokaza z novim izvedencem.

7. Po oceni revizijskega sodišča so neutemeljeni tudi preostali revizijski očitki, ki merijo na storitev bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena na pritožbeni stopnji sojenja. Revizijsko sodišče na obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne pazi po uradni dolžnosti, ampak le na tiste kršitve procesnih pravil, ki jih revizija konkretizirano in obrazloženo opredeli (prvi odstavek 371. člena ZPP). Glede pavšalno konkretiziranih očitkov v smeri, da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na nekatere izmed pritožbenih navedb, zato zadostuje že odgovor, da se je pritožbeno sodišče opredelilo do vseh v reviziji izpostavljenih pritožbenih navedb (o tožnikovi nezavesti, o dimenzijah drevesa in o zatrjevanih nasprotjih med mnenji izvedencev).

8. Ob dejanski ugotovitvi nižjih sodišč, da tožnik ni izkazal nastanka zavarovalnega primera oziroma da je do poškodb vozila prišlo v zatrjevani prometni nesreči, tožbeni zahtevek za izplačilo zavarovalnine iz kasko zavarovanja ni utemeljen in sta ga nižji sodišči pravilno zavrnili.

9. Ker niso podani v reviziji uveljavljani razlogi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

Op. št. (1): Revizijsko sodišče je na podlagi stanja spisa tožnikovo revizijo obravnavalo v obsegu, v katerem jo je prejelo (prva in druga stran revizije) in dopolnilo na podlagi poizvedb pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije (zadnja stran revizije). Tožnika ni pozivalo k dopolnitvi revizije z (upoštevaje njeno vsebino verjetno) manjkajočimi stranmi, saj dopolnitve revizije po preteku roka zanjo niso upoštevne (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

Op. št. (2): Podrobneje Galič v Ude et al., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba in Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2005, komentar k 4. členu ZPP.