Jedro

Za odločanje o sporu, v katerem tožniki - delavci zahtevajo od delodajalca plačilo davkov in prispevkov zaradi beneficirane delovne dobe, je po določbi 2. točke 4. člena ZDSS (spor o premoženjskih in drugih pravicah iz delovnega razmerja) oz. po 1. odst. 50. člena SKPG/97 in 224. členu ZPIZ/92 pristojno delovno, ne pa socialno sodišče. Socialno sodišče bi bilo pristojno, če bi šlo za spor iz zavrovanja, kjer kot ena izmed strank vedno nastopa nosilec zavarovanja.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Delovno sodišče v Kopru.

Obrazložitev

Tožnik je pri Delovnem sodišču v Kopru, oddelek v Novi Gorici, vložil tožbo, v kateri med drugim zahteva, da toženec - njegov nekdanji delodajalec, plača prispevke za beneficirano delovno dobo. Navaja, da je bil v delovnem razmerju pri tožencu, ki pa zanj ni plačeval prispevkov Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za beneficirano delovno dobo. Delovno sodišče v Kopru, oddelek v Novi Gorici, se je s sklepom opr. št. Pd 40/2001-34 z dne 11.5.2001 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o navedenem tožbenem zahtevku. Zavzelo je stališče, da je po 5. alinei 1. točke 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94; nadalje ZDSS) za odločanje v sporih v zvezi s plačevanjem prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pristojno socialno sodišče. V skladu s 23. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99; nadalje ZPP) je ta del tožbe odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je na podlagi 24. člena ZPP sprožilo spor o pristojnosti. V obravnavanem primeru je, po stališču tega sodišča, podana pristojnost delovnega sodišča po 2. točki 4. člena ZDSS. Delovno sodišče je pristojno odločati v individualnem delovnem sporu o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Gre namreč za spor med delavcem in njegovim bivšim delodajalcem o plačevanju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, torej za spor o premoženjski pravici, ki izhaja iz delovnega razmerja, ne pa za spor med Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in delodajalcem. Dolžnost delodajalca je, da delavca ob nastopu dela prijavi v obvezno socialno zavarovanje ter da plačuje prispevke Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v 6 dneh po plačilu plač. Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Delovno sodišče v Kopru. Po 2. točki 1. odstavka 4. člena ZDSS so delovna sodišča med drugim pristojna odločati v individualnih delovnih sporih o premoženjskih in drugih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem. Premoženjske pravice so tiste pravice, ki so izražene v denarju ali ki se dajo oceniti v denarju. Obveznost plačila prispevkov je izražena v denarju, prav tako ta obveznost izvira iz delovnega razmerja, saj to posredno izhaja iz 1. odstavka 50. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarsko dejavnost (SKPGd - Ur.l. RS št. 40/97). Ta med obveznimi podatki, ki jih mora vsebovati pisni obračun izplačila plače, določa tudi zneske prispevkov za socialno varnost. Višje delovno in socialno sodišče ugotavlja, da so v obravnavanem sporu izpolnjene predpostavke iz 2. točke 1. odstavka 4. člena ZDSS, zaradi česar je za odločanje v tem sporu pristojno delovno sodišče. Gre namreč za spor med delavcem in delodajalcem, ki se nanaša na delodajalčevo obveznost iz delovnega razmerja, to je plačevanje prispevkov. Delodajalce so tudi v obdobju od 29.1.1991 - 29.6.1993 k plačilu prispevkov zavezovale določbe 223. in 224. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l RS, št. 9/92 s spremembami) in v 3. alinei 224. člena tudi za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem. Po 4. odstavku 5. člena Zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje (Ur.l. RS, št. 48/90 s spremembami), veljavnega v času, ko je bil tožnik po podatkih iz delovne knjižice (priloga A/2 v spisu sodišča prve stopnje) zaposlen pri tožencu, so prispevke za socialno varnost obračunavali izplačevalci osebnih dohodkov ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, plačevali pa so jih v šestih dneh po izplačilu osebnih dohodkov, vendar najkasneje do prvega naslednjega izplačila osebnih dohodkov (sedaj plač). Določbo 5. alinee 1. odstavka 5. člena ZDSS pa je potrebno razlagati skupaj z uvodnim besedilom navedenega člena, ki določa pristojnost socialnega sodišča v sporih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Socialno sodišče je torej pristojno odločati v sporih v zvezi s plačevanjem prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje le, če ti spori izvirajo iz zavarovanja; če gre torej za spore iz zavarovalnega razmerja, kjer kot ena izmed strank vedno nastopa nosilec zavarovanja. V konkretnem primeru pa sta stranki v sporu delavec - tožnik in delodajalec - toženec, pa tudi po vsebini predstavlja zadeva zaradi vsega že obrazloženega delovnopravni, ne pa socialnopravni spor. Zato je za odločanje o navedenem delu tožbe pristojno delovno sodišče.