Jedro

Ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavane zadeve, ko je bila odškodninska terjatev tožene stranke sporna tako po temelju kot po višini, je, upoštevaje sodno prakso v podobnih primerih, treba ustrezno odmeriti stroške postopka po metodi, po kateri sodišče ovrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba glede odločitve o stroških postopka (2. točka izreka) delno tako spremeni, da je tožena stranka dolžna tožnikoma plačati 1.631,67 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožnikoma v roku 15 dni plačati 144,65 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožnikoma plača 3.294,54 EUR (1. točka izreka) ter 893,78 EUR pravdnih stroškov (2. točka izreka).

2. Zoper stroškovni del sodbe (2. točko izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožujeta tožnika. Navajata, da je vrednost spornega predmeta na prvi stopnji znašala 5.781,80 EUR, nato je bil s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani pravnomočno zavrnjen zahtevek za 2.487,26 EUR, v ponovljenem postopku pa sta tožnika v celoti uspela glede še spornega dela zahtevka za 3.294,54 EUR. Opozarjata, da je nerazumna odločitev sodišča, da sta uspela le s 43 %, saj sta v ponovljenem postopku uspela 100 % po temelju in 100 % po višini glede zahtevka in jima pripadajo vsi priglašeni stroški. Druga možnost je, da sta ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta uspela 100 % po temelju in 57 % po višini, kar pomeni skupaj 78,5 % uspeh. V skrajnem primeru (brez upoštevanja uspeha po temelju), sta uspela vsaj s 57 %. Poleg očitka glede napačnega izračuna dejanskega uspeha še dodajata, da sodišče ni upoštevalo na naroku 8. 5. 2012 priglašenih stroškov po odmeri sodišča, kamor spadajo stroški izvedenca v višini 807,26 EUR. Predlagata spremembo, podredno razveljavitev.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V konkretni pravdni zadevi sta tožnika le delno uspela s svojim zahtevkom, zato je moralo sodišče prve stopnje pri odločitvi o povrnitvi pravdnih stroškov uporabiti drugi odstavek 154. člena ZPP, po katerem v primeru, če stranka deloma zmaga v pravdi, sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.

6. Pritožnika zmotno menita, da sta v ponovljenem postopku glede preostalega dela tožbenega zahtevka (3.294,54 EUR) uspela v celoti po temelju in višini in jima zato pripada povrnitev pravdnih stroškov v celoti, tj. tudi od dela zahtevka, s katerim v prvotnem postopku nista uspela. Višina postavljenega tožbenega zahtevka je znašala 5.781,80 EUR, Višje sodišče v Ljubljani je pravnomočno zavrnilo tožbeni zahtevek za 2.487,26 EUR in v tem obsegu tožnika nista uspela. V ponovljenem postopku pa sta glede preostalega dela tožbenega zahtevka (3.294,54 EUR) res uspela v celoti, toda navedeni znesek predstavlja 57 % od 5.781,80 EUR, ki sta ga terjala od tožene stranke.

7. Pritožnika pa utemeljeno opozarjata, da bi moralo sodišče prve stopnje uspeh upoštevati ločeno po temelju in ločeno po višini. Ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavane zadeve, ko je bila odškodninska terjatev tožene stranke sporna tako po temelju kot po višini, je, upoštevaje sodno prakso v podobnih primerih, treba ustrezno odmeriti stroške postopka po metodi, po kateri sodišče ovrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov (1). Sodišče prve stopnje je dokazni postopek vodilo predvsem glede temelja, s katerim sta tožnika uspela v celoti (100 %), saj se je izkazalo, da je tožena stranka odgovorna za napake oziroma izliv fekalnih in drugih odpadnih vod zaradi zamašene kanalizacijske odvodne cevi na delu iz stanovanjskega objekta do zunanjega jaška na predmetnem objektu. Po višini pa je tožeča stranka uspela s 57 %. Uspeh tožnikov v tej pravdi tako znaša 78,5 %.

8. Neutemeljeno pritožnika očitata prvostopenjskemu sodišču, da jima sodišče ni priznalo stroškov izvedenca v višini 807,26 EUR, ki sta jih priglasila na naroku 8. 5. 2012 kot „stroške po odmeri sodišča“. Stranka v postopku stroške priglasi, sodišče preveri, če so priglašeni stroški v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in drugimi predpisi, ter jih odmeri. Tožnika stroškov izvedenca nista priglasila, kljub temu da jima je višje sodišče v prejšnji odločitvi pojasnilo, da teh stroškov ne moreta uveljavljati kot odškodninsko postavko, temveč zgolj kot stroškovno postavko. Ker stroškov nista priglasila, do njih nista upravičena.

9. Višina vseh priglašenih stroškov znaša 2.078,56 EUR. Glede na to, da sta tožnika uspela s 78,5 %, jima je tožena stranka dolžna plačati sorazmerni del stroškov, kar znaša 1.631,67 EUR. Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP pritožbi tožnikov delno ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v stroškovni odločitvi ustrezno delno spremenilo, kot izhaja iz izreka sodbe.

10. Pritožnika sta s pritožbo uspela s približno v 50 %, zato jim pripada polovica priglašenih pritožbenih stroškov. Tožnika sta priglasila stroške sodne takse v višini 210,00 EUR, nagrado za postopek v višini 416,10 EUR in materialne stroške 20,00 EUR, vse povečano za 22 % DDV. Pritožbeno sodišče jima ni priznalo priglašenih 416,10 EUR za nagrado za postopek po tar. št. 3210 v povezavi s tar. št. 1200 Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT, saj se pritožba ni nanašala na odločbo o glavni stvari, ampak le na odločitev o stroških. Priznalo pa jima je nagrado za postopek po tar. št. 3220 ZOdvT v zvezi s 1200 ZOdvT v višini 65,00 EUR. Prav tako jima ni priznalo priglašenih 20,00 EUR za materialne stroške, saj jima je te v maksimalni višini priznalo že sodišče na prvi stopnji. Skupno znašajo priglašeni stroški 289,30 EUR, glede na uspeh tožnikov v pritožbenem postopku pa jima je tožena stranka dolžna plačati 144,65 EUR pritožbenih stroškov.

(1) N. Betteto, Komentar Zakona o pravdnem postopku, 2. knjiga, komentar k 154. členu, str. 31.