Jedro

Organizacijski razlog iz prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je prav gotovo ugotovljena reorganizacija, po kateri je bilo predvideno, da se število sistemskih inženirjev pri toženi stranki zmanjša iz 8 na 7 delavcev, zaradi česar je prenehala potreba po opravljanju dela enega delavca pod pogoji iz sklenjenih pogodb o zaposlitvi.

Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ne more biti nezakonita zgolj zaradi tega, ker je tožena stranka postopek ugotavljanja presežnega delavca izvedla takoj po reorganizaciji, zaradi katere se je zmanjšala potreba po delu enega delavca na delovnem mestu sistemskega inženirja in tožniku tudi podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, hkrati pa s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadomestila delavko, ki bo zaradi porodniškega dopusta odsotna z dela na istovrstnem delovnem mestu.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jo je tožena stranka tožniku podala 4. 9. 2013 ter za ugotovitev, da je bila odpoved nezakonita, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ne bo prenehalo z 8. 10. 2013, kakor tudi zahtevek, da se toženi stranki naloži, da tožnika pozove nazaj na delo v delovno razmerje za nedoločen čas na delovnem mestu sistemskega inženirja in mu obračuna bruto plače, odvede pripadajoče davke in prispevke ter mu izplača vse zapadle neto plače od prenehanja delovnega razmerja, to je od 8. 10. 2013 do ponovne reintegracije v delovno razmerje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne plače do plačila. Takšno odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka v septembru 2013 izvedla reorganizacijo in da se je pri tem za enega delavca zmanjšala potreba po opravljanju dela na delovnem mestu sistemskega inženirja. Ugotovilo je, da je bil tožnik za presežnega delavca določen na podlagi vnaprej določenih kriterijev. Zavrnilo je stališče tožnika, da se je število sistemskih inženirjev že zmanjšalo za eno delovno mesto, ker je julija 2013 A. A. potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, zaradi nadomeščanja B. B. v času porodniškega dopusta, ta pa je istočasno napovedala novo porodniško odsotnost. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da bi se v primeru nenadomestitve delavke na porodniškem dopustu število zaposlenih na delovnem mestu sistemskega inženirja zmanjšalo le začasno, torej le za čas odsotnosti delavke, potreba po enem delavcu na tem delovnem mestu pa je prenehala trajno.

2. Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožnika prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, da pa je delno zmotno uporabilo materialno pravo. Postavilo se je na stališče, da potreba po tožnikovem delu ni prenehala glede na to, da je tožena stranka na delovnem mestu sistemskega inženirja na novo za določen čas zaposlila delavca zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu, zato bi tožnik lahko še naprej opravljal svoje delo in toženi stranki ne bi bilo potrebno na novo zaposliti A. A. Dejansko je delo pod pogoji zaposlitve za tožnika še vedno obstajalo, saj je bila B. B. na porodniškem dopustu, tožnik pa bi svoje delo lahko opravljal vsaj do njene vrnitve. Po vrnitvi delavke pa bi tožena stranka lahko ugotavljala prenehanja potreb po delu delavcev.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je zmotno stališče sodišča druge stopnje, da bi tožena stranka šele po vrnitvi B. B. s porodniškega dopusta lahko ugotavljala prenehanje potreb po delu delavca na tem delovnem mestu. Če tožena stranka tožniku ne bi podala odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi bilo na tem delovnem mestu še vedno zaposlenih 8 oseb, kar je v nasprotju s potrebami in opravljeno reorganizacijo. Potreba po delu na delovnem mestu sistemskega inženirja je prenehala že ob reorganizaciji. Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, ki je bila sklenjena s tožnikom se ni mogla brez njegovega soglasja transformirati v pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka je zato ravnala pravilno, ko je najprej tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in mu nato ponudila sklenitev nove pogodbe za določen čas zaradi nadomeščanja odsotne delavke, kar pa je tožnik zavrnil. Tudi definicija ustrezne zaposlitve potrjuje, da stranki delovnega razmerja nista mogli nadaljevati brez odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zaradi nadomeščanja začasno odsotne delavke se je potreba po tem delu pri toženi stranki „povečala“ le začasno. Če tožena stranka tožniku pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ne bi odpovedala, bi bilo tožnikovo dejansko nadomeščanje začasno odsotne delavke nezakonito, taka pa bi bila tudi naknadna odpoved pogodbe o zaposlitvi, za kakršno se zavzema sodišče druge stopnje. Tožena stranka podredno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker se sodišče druge stopnje ni opredelilo do predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Za odločitev v tem sporu so bistvene naslednja dejstva, ki jih je pravilno in popolno ugotovilo že sodišče prve stopnje, sodišče druge stopnje pa je te ugotovitve sprejelo kot pravilne: - tožnik je bil pri toženi stranki za nedoločen čas zaposlen na delovnem mestu sistemskega inženirja; - s 1. 9. 2013 je bila pri toženi stranki izvedena reorganizacija, na podlagi katere se je zmanjšala potreba po številu delavcev na delovnem mestu sistemskega inženirja z osmih na sedem delavcev; - tožnik je bil za presežnega delavca določen na podlagi pravilne uporabe kriterijev iz panožne kolektivne pogodbe; - tožniku je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga vročena 7. 9. 2013; - še pred reorganizacijo se je julija 2013 zaradi vrnitve začasno odsotne delavke B. B. (prav tako zaposlene na delovnem mestu sistemskega inženirja) iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, sklenjena z A. A., ki je navedeno delavko nadomeščal v času porodniškega dopusta; - delavka B. B. je toženo stranko obvestila, da je ponovno noseča, zato je tožena stranka tožniku ponudila pogodbo za določen čas za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, česar pa tožnik ni sprejel; - šele nato je tožena stranka zaposlitev za določen čas ponudila A. A., s katerim je bila 23. 7. 2013 sklenjena nova pogodba o zaposlitvi za določen čas od 7. 10. 2013 do 7. 10. 2014. 7. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja bi sodišče druge stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava moralo ugotoviti, da je v konkretnem primeru bil podan poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). Ta določa, da je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca med drugim tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov na strani delodajalca. Tak organizacijski razlog je prav gotovo ugotovljena reorganizacija, po kateri je bilo predvideno, da se število sistemskih inženirjev pri toženi stranki zmanjša od 8 na 7 delavcev, zaradi česar je prenehala potreba po opravljanju dela enega delavca pod pogoji iz sklenjenih pogodb o zaposlitvi. Med te pogoje pa je potrebno šteti tudi to, da so bile sklenjene za nedoločen čas.

8. Med temi osmimi delavci, ki so bili zaposleni na delovnem mestu sistemskega inženirja, je bila tudi B. B. Okoliščina, da je ta delavka bila začasno odsotna zaradi porodniškega dopusta in da jo je pri obeh nosečnostih za določen čas nadomeščal isti delavec (A. A.) prav v ničemer ne vpliva na navedeni organizacijski razlog, zaradi katerega je pri toženi stranki trajno prenehala potreba po delu enega delavca na delovnem mestu sistemskega inženirja. Na podlagi podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku je po izvršeni reorganizaciji pri toženi stranki na delovnem mestu sistemskega inženirja zaposlenih 7 delavcev, namesto prejšnjih 8, pri čemer enega od teh sedmih delovnih mest zaseda tudi B. B. s tem, da jo je v času njene odsotnosti začasno nadomeščal A. A. 9. Sodišče druge stopnje povsem neustrezno povezuje potrebo, da se za čas odsotnosti nadomesti delavko B. B. in istočasno nastalo reorganizacijo, zaradi katere se zmanjša število izvajalcev na delovnem mestu sistemskega inženirja, za enega izvajalca. Če bi tožena stranka ravnala tako, kot zahteva sodišče druge stopnje in bi ob ponovnem odhodu B. B. na porodniški dopust, tožnika še naprej obdržala v delovnem razmerju za nedoločen čas, bi to pomenilo, da ima na tem delovnem mestu še vedno 8 delavcev v delovnem razmerju za nedoločen čas in da dejansko ni prišlo do zmanjšanja števila zaposlenih. Potreba po nadomeščanju odsotne delavke je bila začasna, potreba po opravljanju dela enega delavca na delovnem mestu sistemskega inženirja pa je prenehala trajno.

10. V primeru nenadomestitve zaradi porodniškega dopusta odsotne delavke bi se število zaposlenih na delovnem mestu sistemskega inženirja zmanjšalo le navidezno (na delu bi bilo le sedem delavcev, v delovnem razmerju pa osem) in še to le za čas odsotnosti te delavke. Pri toženi stranki pa je trajno prenehala potreba po enem delavcu na delovnem mestu sistemskega inženirja. V novem ZDR-1 ni več določen šestmesečni prekluzivni rok od nastanka razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v kateri je delodajalec moral podati odpoved. Navedeno pomeni, da bi tožena stranka izpodbijano odpoved lahko podala tudi ob vrnitvi zaradi porodniškega dopusta odsotne delavke, ne da bi zaradi tega kdo lahko očital, da je prepozno podala odpoved. Vendar pa izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ne more biti nezakonita zgolj zaradi tega, ker je tožena stranka postopek ugotavljanja presežnega delavca izvedla takoj po reorganizaciji, zaradi katere se je zmanjšala potreba po delu enega delavca na delovnem mestu sistemskega inženirja izvedla in tožniku tudi podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, hkrati pa s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadomestila delavko, ki bo zaradi porodniškega dopusta odsotna z dela na istovrstnem delovnem mestu.

11. Nezakonitosti izpodbijanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prav tako ne more povzročiti okoliščina, da je tožena stranka tožniku ponujala sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja odsotne delavke B. B. 12. Glede na vse navedeno je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožnikovo pritožbo.