UPRS Sodba II U 436/2022-19

Jedro

Ker se izpodbijana odločba zgolj sklicuje na mnenje in ne vsebuje nobenih odgovorov na uveljavljane razloge tožnikov (glede nezaželenih učinkov po predhodnem odmerku cepiva A). zlasti pa tudi ne na njune izčrpne pripombe na mnenje Komisije, je bila tožnikom kršena pravica do izjave, kot izhaja iz 9. člena ZUP.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za zdravje št. 181-45/2022/6 z dne 11. 10. 2022, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Tožena stranka je v izpodbijani odločbi odločila, da se cepljenje po programu cepljenja pri A. A., rojenemu 7. 7. 2021, ne opusti.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je predlog za trajno opustitev cepljenja podala zdravnica, ki opravlja cepljenje, kot razlog za opustitev pa navaja alergije na sestavine cepiva (intradermalni test na cepivo A.) in zaradi resnega neželenega učinka cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva (po cepljenju s cepivom A., dne 14. 10. 2021, je prišlo do koprivnice in neutolažljivega joka). Tožena stranka je z dopisom št. 181-45/2022/2 z dne 22. 2. 2022 starša obvestila o uvedbi postopka. Prav tako je celotno zdravstveno dokumentacijo posredovala Komisiji za cepljenje (v nadaljevanju Komisija) s prošnjo za podajo strokovnega mnenja. Pri obravnavi primera je Komisija povzela, da je iz poslanega predloga za opustitev cepljenja in priložene medicinske dokumentacije razvidno, da je bil A. A. do sedaj cepljen enkrat s cepivom A. in dvakrat s cepivom B. Od tretjega meseca dalje (dan po prvem odmerku cepiv A. in B.) ima težave v smislu atopijskega dermatitisa. Izvedli so testiranje s cepivom A. Ugotovili so pozitiven intradermalni test v razredčitvi 1:100 (premer urtike 3-4 mm večjo od izhodiščnega). Odvzete so krvne preiskave. Nadalje so ugotovili močno pozitivno reakcijo na kravje mleko (urtika 10 mm) in sojo. Na lešnike in arašide je bila reakcija negativna. Pediater je priporočal cepljenje pod nadzorom, v bolnišnici. Vrednosti serumskih imunoglobinov in limfocitnih populacij so bile starosti primerne. Vrednosti IgE na kravje mleko so bile zvišane (1,40). Genetsko testiranje na mutacije v alergenu za filagrin je bilo negativno. Pri pregledu dokumentacije oziroma dokazov se je Komisija usmerila na proučitev zdravstvenih razlogov za opustitev cepljenja. Tako je navedla, da atopijski dermatitis ni zaplet cepljenja s cepivom A. in B., pač pa gre za avtoimuno bolezen. Komisija navaja še, da so pri A. A. naredili kožni test proti cepivu B., ki je pokazal rahlo reakcijo. Zaradi varnosti priporoča cepljenje v bolnišnici, pod nadzorom. Minister je na podlagi mnenja Komisije, ki ga je ocenil za skladnega s pravili znanosti in medicinske stroke ter na podlagi priložene zdravstvene dokumentacije ter navedb predlagateljice odločil, da se cepljenje ne opusti.

3.Tožniki se z izpodbijano odločitvijo ne strinjajo in zoper njo vlagajo tožbo. V njej obsežno navajajo, da tožena stranka v napadeni odločbi ni navedla razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejem izpodbijane odločbe, niti razlogov, zaradi katerih zahtevku tožnikov ni bilo ugodeno. Odločba namreč nima obrazložitve, kot jo zahteva 214. člen Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in je zato ni moč preizkusiti. Tožena stranka tožnikom ni ustrezno omogočila sodelovanja v postopku, obvestila jih je o uvedbi postopka, pri čemer jih ni seznanila z dokumentacijo pediatrinje, jih ni poučila o njihovih pravicah, o ugotovljenih dejstvih in predloženih dokazih. Če bi tožena stranka tožnikom omogočila sodelovanje v postopku oziroma vsaj obravnavala njihovo vlogo in dokaze podane z izjavo 8. 7. 2022, bi tako ugotovila, da je tožnik (mladoletni otrok) dan po cepljenju imel hude neželene stranske učinke ter da je bil poleg vsega naštetega tudi z uradnim alergološkim testom (intradermalni test) ugotovljena pozitivna reakcija na cepivo A. Nadalje bi tožena stranka ugotovila, da so v navodilih proizvajalca cepiva A. vse te reakcije navedene kot stranski učinek, zaradi katerih sam proizvajalec navaja, da se pri taki osebi cepiva več ne sme uporabljati. Vse navedene neželene okoliščine pa so nazadnje zakonski pogoj za opustitev cepljenja. Poudarjajo, da je mnenje Komisije za cepljenje nepopolno, saj se ne opredeli do vseh zatrjevanih neželenih učinkih po predhodnem odmerku cepiva A. (večurni neutolažljivi jok do onemoglosti, odsotnost in neodzivnost, asimetrije obraza in motorično nazadovanje ter hude kožne alergijske reakcije), ob pojavu katerih že sam proizvajalec v navodilih o uporabi cepiva odsvetuje nadaljnje odmerke, temveč se osredotoča zgolj na atopijski dermatitis, pa še pri tem zgolj pavšalno zavrača vzročno zvezo s cepljenjem, čeprav se je stanje pojavilo in bilo diagnosticirano ravno po cepljenju. Poudarjajo, da proizvajalec cepiva v navodilih izrecno zapiše, da se cepivo ne sme uporabljati pri otrocih, ki so kadarkoli poprej imeli alergijsko reakcijo na cepivo.

4.Tožniki po podani izjavi z dne 8. 7. 2022, ki je vsebovala navedbe in dokaze, ki v prvotnem predlogu niso bili podani ter jih Komisija pri podaji svojega mnenja ni mogla upoštevati, tožena stranka ni zahtevala ponovne preučitve in dopolnitve mnenja Komisije za cepljenje, ni izvedla dokazov, ki so jih predlagali tožniki, jih ni seznanila z ugotovljenimi dejstvi in izvedenimi dokazi v postopku ter je ni pozvala, da se pred izdajo odločbe o teh izjavijo. Tožniki opozarjajo na vrsto procesnih kršitev, in sicer 6., 7., 8., 9., 42., 43., 138., 146., 164. in 165., 193 , 194., in 237. člena ZUP, 22. člena Ustave RS, 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju ESČP). Opozarjajo, da odločba ni ustrezno obrazložena v skladu z zahtevo 214. člena ZUP ter Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB).

5.Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izdani odločbi. Poudarja, da je bila predlagateljica postopka pediatrinja. Dodaja, da je tožnike obvestila o uvedbi postopka, na njihov poziv pa bi jim omogočila tudi vpogled v vsebino predloga. Iz načela zaupanja pacienta v izbranega osebnega zdravnika pa izhaja, da med njima poteka komunikacija, zato tožena stranka vpletenost v navajano ne-seznanjenost vložitve predloga in njegove vsebine zavrača. Če bi tožena stranka prejela kakršenkoli odziv s strani tožnikov, bi ga prav tako posredovala Komisiji, skupaj s preostalo dokumentacijo. Ker je bil predlog podan s strani zdravnika, se smatra, da je le-ta priložil vso relevantno zdravstveno dokumentacijo. V zvezi z navedbami, da tožniki kot prava neuka stranka niso vedeli, kaj pomeni predlog pediatra in kako postopek poteka, tožena stranka odgovarja, da je do sedaj še vsakomur pojasnila in odgovorila na zastavljena vprašanja, ki pa jih s strani tožnikov nikoli ni prejela. Ker je bil vložen popoln predlog za opustitev cepljenja, ni bilo potrebe po njegovi dopolnitvi.

6.Navedbe, da je Komisija popolnoma spregledala, da je pri otroku dokazana alergija na cepivo A. (pozitiven intradermalni test) ne držijo, saj iz strokovnega mnenja izhaja enako kot iz ambulantnega kartona iz Pediatrične pulmo-alergološke ambulante Klinike za pediatrijo z dne 3. 1. 2022, in sicer, da se priporoča cepljenje pod hospitalnim nadzorom. Opozarja, da iz ambulantnega kartona iz Pediatrične pulmo-alergološke ambulante Klinike za pediatrijo z dne 3. 1. 2022 izhaja tudi, da pri otroku glede cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam zagotovo ni kontraindikacij. Predlagateljica je predlog za opustitev cepljenja podala za opustitev cepljenja s cepivom A., ne pa tudi za ostala cepljenja, ki so v Republiki Sloveniji obvezna. Iz prejete izjave o nestrinjanju s strokovnim mnenjem je razvidno, da tožniki navajajo, da se je atopijski dermatitis pri otroku pojavil po cepljenju. Komisija je v strokovnem mnenju navedla, da atopijski dermatitis ni zaplet cepljenja s cepivom A. ali B., temveč gre za avtoimuno bolezen, ki je posledica součinkovanja genetske občutljivosti, motenj kožne pregrade, imunske disregulacije, mikrobne disbioze in zunanjih dejavnikov. Navaja tudi, da atopijski dermatitis ni kontraindikacija za cepljenje. Čeprav ni vzročne povezave med cepivi in atopijskim dermatitisom, pa se lahko pojavi poslabšanje po cepljenju. Predlaga zavrnitev tožbe.

7.Tožniki so v pripravljalni vlogi vztrajali pri podanih navedbah ter poudarili, da niso bili pravilno pozvani za udeležbo v postopku in jih tožena stranka ni poučila o njihovih pravicah za vstop v upravni postopek, s čemer je prišlo do kršitve 42. člena ZUP. Res tožena stranka ni dolžna preverjati komunikacijo med predlagateljico in tožniki, se je pa dolžna držati procesnih pravil pri vodenju posebnega upravnega postopka in v konkretnem postopku je podana vrsta kršitev, ki so jih tožniki navedli že v tožbi.

8.Sodišče je ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe in o tem izdalo sklep z dne 12. 1. 2023.

K I. točki izreka:

9.Tožba je utemeljena.

10.V tej zadevi je sporna odločitev organa, da se cepljenje A. A. ne opusti.

Odločanje v upravnem postopku

11.Obvezno cepljenje in njegova opustitev je urejena v določbah 22. do 25. člena ZNB. V času izdaje izpodbijane odločbe je takrat veljavni ZNB1 določal, da če zdravnik, ki opravlja cepljenje, ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, mora dati predlog za opustitev cepljenja, ki mora biti strokovno utemeljen in obrazložen. Zdravstvena dokumentacija osebe iz prvega odstavka tega člena je sestavni del predloga za opustitev cepljenja. Ministrstvo, pristojno za zdravje (šesti odstavek 22.a člena ZNB), predlog za opustitev cepljenja, ki ga je na podlagi petega odstavka 22.a člena ZNB podala pediatrinja otroka, pošlje Komisiji za cepljenje (prvi odstavek 22.b člena ZNB). Komisija mora pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja preučiti predlog za opustitev, in če oceni za potrebno, lahko zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede (prvi odstavek 22.c člena ZNB). Po opravljenem postopku da Komisija strokovno mnenje o tem, ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja in ga pošlje ministru, pristojnemu za zdravje (tretji odstavek 22.c člena ZNB). Na podlagi strokovnega mnenja Komisije pa minister, pristojen za zdravje, v upravnem postopku izda odločbo o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja (prvi odstavek 22.č člena ZNB).

12.Iz navedenega izhaja, da Komisija poda (zgolj) mnenje o obstoju razlogov za opustitev ali neopustitev cepljenja, o opustitvi oziroma o neopustitvi cepljenja v upravnem postopku pa odloči minister kot stvarno pristojni upravni organ. Minister kot upravni organ mora zato v skladu s prvim odstavkom 138. člena ZUP pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Njegova odločba mora vsebovati vse razloge, ki jih mora vsebovati obrazložitev po 214. členu ZUP, tj. zlasti razloge, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov, razloge, ki so mu glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejeto odločitev, in razloge, zaradi katerih ni ugodil kakšnemu zahtevku strank (3., 5. in 6. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).

13.ZNB v členih 22.a do 22.č ureja postopek in pravice prizadetih oseb v zvezi z ugotavljanjem obstoja upravičenih razlogov za opustitev obveznega cepljenja. Po prvem odstavku 22.b člena pristojno ministrstvo predlog za opustitev cepljenja pošlje Komisiji, ki mora preučiti predlog in če oceni za potrebno, zahtevati dodatno dokumentacijo oz. dodatne zdravstvene preglede (prvi odstavek 22.c člena ZNB) ter opraviti morebitni zahtevani razgovor s starši (drugi odstavek 22.c člena).

14.Ker je v konkretnem primeru predlog za opustitev cepljenja podala pediatrinja otroka, varovanje otrokovih pravic pa je zadeva, ki v prvi vrsti zadeva starše otroka, in sicer kot zakonite zastopnike in tudi kot samostojne subjekte v postopku. Tožena stranka je sicer obvestila starše, ki imajo že po ZNB interes za udeležbo v postopku kot stranski udeleženec. Ta pa ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače (tretji odstavek 43. člena ZUP), na kar utemeljeno opozarjajo tožniki. Organ - torej tožena stranka v konkretnem primeru, pa mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba (44. člen ZUP). Tožniki nadalje upravičeno opozarjajo, da bi morali biti tekom postopka seznanjeni s svojimi pravicami, ugotovljenih dejstvih in dokazih, torej z vso dokumentacijo že od samega začetka, torej tudi s predlogom in njenimi prilogami, prav tako bi morali biti pozvani, da se o tem izjavijo (kot to zahteva 9. člen ZUP, ki govori o pravici stranke do zaslišanja, in konkretizira temeljno ustavno pravico iz 22. člena Ustave RS do izjave). Tožnike bi morala o njihovih pravicah tekom postopka z različnimi pozivi poučiti tožena stranka, ki je vodila postopek in zmotno navaja, da bi se morali tožniki sami zanimati o zadevi.

15.Komisija izdela strokovno mnenje o tem, ali obstajajo razlogi za opustitev cepljenja (tretji odstavek 22.c člena ZNB), na podlagi tega pa upravni organ izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oz. neopustitvi cepljenja (prvi odstavek 22.c člena ZNB). Na podlagi navedene zakonske ureditve je mogoče reči, da je Komisija strokovni medicinski organ, ki v postopku ugotavljanja razlogov za (ne)opustitev obveznega cepljenja daje svojo strokovno oceno (mnenje). Ta mnenja imajo zato lahko zgolj naravo izvedenskega mnenja, katerega vsebina mora zajemati vse, kar določa 193. člena ZUP. Zaradi take narave mnenja, kjer se izpodbijana odločba izda kot odločba v upravnem postopku (prvi odstavek 22.c člena ZNB), ZNB pa nima določb o možnosti staršev, da se pred izdajo odločbe seznanijo z vsebino mnenja Komisije in o njej izrečejo, je treba v teh postopkih subsidarno uporabiti določbe ZUP. Navedeno pomeni, da mora o vseh vprašanjih, ki niso urejena v ZNB, postopati po določbah ZUP in nič drugače, kot zmotno meni tožena stranka v odgovoru na tožbo. Načelo zaslišanja strank iz prvega odstavka 9. člena ZUP zahteva, da ima stranka pred izdajo odločbe možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Če starši pred izdajo odločbe niso seznanjeni z vsebino mnenja Komisije, nimajo možnosti, da bi predstavili nasprotne argumente, ne morejo učinkovito varovati svojih pravic na način, kot ga zagotavlja tretji odstavek 146. člena ZUP, med drugim s tem, da postavljajo vprašanja izvedencem, se seznanijo z uspehom dokazovanja in o tem izrečejo (4. in 5. točka tretjega odstavka 146. člena ZUP). Tako ravnanje v zvezi z izvedenskim mnenjem izrecno zahteva tudi 194. člena ZUP.

16.V četrtem odstavku 22.c člena ZNB je določeno, kaj mora strokovno mnenje vsebovati. Na podlagi strokovnega mnenja Komisije pa minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi. Tožena stranka je vezana na strokovno mnenje Komisije za cepljenje, vendar pa mora kot upravni organ preveriti, ali je strokovno mnenje Komisije sestavljeno v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 22.č člena ZNB in 3. in 5. točko prvega odstavka 214. člena ZUP. Namreč mnenje Komisije ima naravo izvedeniškega mnenja, vsebina mnenja pa mora zajemati vse, kar določa drugi odstavek 193. člena ZUP, z vsebino mnenja pa je potrebno starše seznaniti. Komisija mora torej obširno, natančno, celovito in strokovno odgovoriti na vse razloge, ki jih stranka navaja v predlogu za opustitev obveznega cepljenja (pri čemer pa so seveda tudi starši dolžni ob podaji predloga za opustitev cepljenja in na razgovoru opozoriti na vse dejanske okoliščine, ki bi lahko vplivale na odločitev Komisije, ni pa mogoče od njih zahtevati strokovne utemeljitve predloga, saj običajno starši nimajo ustreznega strokovnega znanja, strokovne ekspertize pa bi bile povezane s prevelikimi stroški). Pomanjkljivo strokovno mnenje Komisije ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke. Vse navedeno izhaja tudi iz pojasnilne dolžnosti, ki zavezuje otrokovega zdravnika, kadar ta izvaja cepljenje, zavezuje pa torej tudi strokovno komisijo, da strokovno mnenje na ustrezen način obrazloži, četudi so ugovori staršev laične narave.

Glede kršitve pravice do izjavljanja, dokazovanja, ugotavljanja materialne resnice in obrazloženosti odločbe

17.Tožena stranka je na podlagi citiranih določb ZNB po presoji sodišča sicer pravilno pojasnila, da je pri odločanju vezana na strokovno mnenje Komisije, vendar pa sodišče poudarja, da mora pri odločanju preveriti, ali je to mnenje sestavljeno v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 22.č člena tega zakona, obrazložitev odločitve o predlogu za opustitev cepljenja pa mora vsebovati tudi vse razloge, določene v 214. členu ZUP, zlasti razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (3., 5. in 6. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).

18.Po ustaljeni sodni praksi ima namreč mnenje Komisije naravo izvedenskega mnenja. Zato mora vsebina mnenja zajemati vse, kar določa drugi odstavek 193. člena ZUP, z vsebino mnenja pa je treba starše seznaniti. Pomanjkljivo strokovno mnenje Komisije, kot že rečeno, ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke.

19.V obravnavanem primeru je Komisija povzela, da je iz poslanega predloga za opustitev cepljenja in priložene medicinske dokumentacije razvidno, da je bil A. A. do sedaj cepljen enkrat s cepivom A. in dvakrat s cepivom B. Od tretjega meseca dalje (dan po prvem odmerku cepiv A. in B.) ima težave v smislu atopijskega dermatitisa. Staršema se zdi, da je bilo bolje, ko je bila mama na dieti brez kravjega mleka in jajc. S poslabšanjem kože je povezano tudi nekoliko bolj sluzasto blato. V družinski anamnezi je bila mati v zgodnjem otroštvu preobčutljiva na kravje mleko in jajca in je imela atopijski dermatitis. Oče ima celiakijo, laktozno intoleranco in seneni nahod.

20.Komisija navaja, da je bil A. A. ambulantno pregledan 29. 11. 2021 v Pediatrični pulmo-alergološki ambulanti. Ob pregledu so ugotovili skoraj difuzno, po trupu blago pordelo kožo, z nekaj vnetnimi papulami spredaj, na prsnem košu ter na ekstenzornih delih podlahti. Malo več rdečine je bilo na licih. Pri A. A. izvedejo testiranje s cepivom A. Ugotovili so pozitiven intradermalni test v razredčitvi 1:100 (premer urtike 3 - 4 mm večjo od izhodiščnega). Odvzete so krvne preiskave. Mati prejme navodila za terapijo. A. A. je imel kontrolni pregled 3. 1. 2022. Naredili so kožno alergološko testiranje. Ugotovili so močno pozitivno reakcijo na kravje mleko (urtika 10 mm) in sojo. Na lešnike in arašide je bila reakcija negativna. Glede na pozitiven kožni test so svetovali izogibanje kravjemu mleku in izdelkom iz kravjega mleka. Izogibanje kravjemu mleku je bilo svetovano tudi materi, ki otroka doji. Pediater je priporočal cepljenje pod nadzorom, v bolnišnici. Ker je mamico zelo strah tudi takega načina cepljenja, je zdravnik priporočil formalni postopek oziroma pridobitev mnenja pri Komisiji za ugotavljanje kontraindikacij za cepljenje. Slednje velja za bazično cepljenje, s cepivom A. Vrednosti serumskih imunoglobinov in limfocitnih populacij so bile starosti primerne. Vrednosti IgE na kravje mleko so bile zvišane (1,40), senzibilizacija na kravje mleko. Genetsko testiranje na mutacije v alergenu za filagrin je bilo negativno.

21.Pri pregledu dokumentacije oziroma dokazov se je Komisija usmerila na proučitev zdravstvenih razlogov za opustitev cepljenja, ki so taksativno navedeni v drugem odstavku 22.a člena ZNB ter podala strokovno mnenje, da se cepljenje A. A. proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, hemofilusu influence tipa B, hepatitisu B ter ošpicam, mumpsu in rdečkam, s cepivom A., ne opusti.

22.Tožena stranka navaja, da je Komisija mnenje strokovno obrazložila in navedla, da je atopijski dermatitis ali atopični ekcem kronično, ponavljajoče se vnetje kože. Atopijski dermatitis ni zaplet cepljenja s cepivom A. in B., pač pa gre za avtoimuno bolezen, ki je posledica součinkovanja genetske občutljivosti (mutacija filagrina je bila negativna), motenj kožne pregrade, imunske disregulacije, mikrobne disbioze in zunanjih dejavnikov. Atopijski dermatitis ni kontraindikacija za cepljenje. Tudi alergija na kravje mleko ni razlog za opustitev cepljenja. Čeprav ni vzročne povezave med cepivi in atopijskim dermatitisom, se lahko pojavi poslabšanje ekcema po cepljenju. Komisija navaja še, da so pri A. A. naredili kožni test proti cepivu A., ki je pokazal rahlo reakcijo. Zaradi varnosti priporoča cepljenje v bolnišnici, pod nadzorom.

23.Za pridobitev dodatne zdravstvene dokumentacije ali za dodatne zdravstvene preglede se Komisija ni odločila, razlogov za to pa v mnenju ni pojasnila, čeprav je zakonska določba iz prvega odstavka 22.c člena ZNB jasna, ko pravi, da lahko Komisija, če oceni za potrebno, zahteva dodatno dokumentacijo oz. dodatne zdravstvene preglede.

24.Temeljna pravica v upravnem postopku je pravica do izjave, ki pa je tožena stranka ni spoštovala, kar je bistvena kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Tožnikom je sicer posredovala mnenje Komisije in jih pozvala na izjasnitev, kar so tudi storili, tožena stranka pa tega ni posredovala Komisiji, prav tako se v obrazložitvi do tega ni opredelila, ni nanje odgovorila, četudi je bistvena pravica do izjave ne le to, da ima stranka možnost, da se izjavi, pač pa da organ odgovori na njene relevantne navedbe (ali pojasni, zakaj niso relevantne). S tem, ko tožena stranka ni odgovorila na navedbe tožnikov, je njuno pravico do izjave izvotlila. Tej svoji obveznosti se ne more izogniti s sklicevanjem na vezanost na mnenje Komisije, pač pa mora v primeru, če Komisija na navedbe v vlogi za opustitev cepljenja ni odgovorila, ali je stranka podala pripombe na to mnenje, zahtevati ustrezno dopolnitev mnenja. V navedenem mnenju pa se mora Komisija argumentirano izjaviti tudi o predlogih po morebitnih dodatnih pregledih. Sodišče ob tem poudarja, da se do mnenja Komisije ne opredeljuje z vidika medicinske stroke, pač pa z upravnosodnega vidika glede na to, kaj mora tako mnenje in posledično obrazložitev odločitve tožene stranke vsebovati, ter kako in na kakšen način mora biti odgovorjeno na pomisleke stranke, pa četudi so ti laične narave.

25.Ker se izpodbijana odločba zgolj sklicuje na mnenje in ne vsebuje nobenih odgovorov na uveljavljane razloge tožnikov (glede nezaželenih učinkov po predhodnem odmerku cepiva A. - večurni neutolažljivi jok, do onemoglosti, odsotnosti in neodzivnost, asimetirje obraza in motorično nazadovanje ter hude kožne alergijske reakcije, ob pojavu katerih že sam proizvajalec v navodilih o uporabi cepiva odsvetuje nadaljnje odmerke, zlasti pa tudi ne na njune izčrpne pripombe na mnenje Komisije, je tožnikom bila kršena pravica do izjave iz 9. člena ZUP.

26.Tožnika utemeljeno uveljavljata, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj upravni organ ne navaja dejanskega stanja in razlogov zanj, temveč zgolj povzema navedbe predlagateljice, strokovno mnenje ugotavlja, ne da bi to kakorkoli obrazložil, da se je Komisija opredelila do vseh strokovnih navedb, svojo "odločitev" obrazložila in s tem zadostila pogojem iz 193. člena ZUP. Tudi če bi bilo v konkretnem primeru mogoče razumeti, da dejansko stanje, na katerem temelji odločitev organa, pomenijo povzete navedbe iz strokovnega mnenja, pa odločbe kljub temu ni mogoče preizkusiti, saj se organ ne opredeli do pripomb tožnikov in predlaganih dokazov, ki so jih tožniki podali in ki jih ponavljajo tudi v tožbi. Upravni organ se tej obveznosti ne more izogniti niti s pavšalno navedbo, da se je Komisija opredelila do vseh strokovno relevantnih navedb in da je svojo odločitev obrazložila, saj (kot rečeno) ne pove, kaj je pravno relevanten dejanski okvir obravnavane zadeve, niti ne pove, zakaj navedbe tožnikov, vključno s pripombami v izjavi na strokovno mnenje, ne bi bile pravno relevantne, niti nanje ne odgovori. S tem je podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

27.Ker je po povedanem izpodbijana odločba obremenjena z bistvenimi kršitvami pravil upravnega postopka iz 3. in 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek. Glede na navedeno mora upravni organ v ponovljenem postopku v zadevi, kakršna je obravnavana, poleg tega, da preizkusi, ali ima mnenje Komisije vse sestavine iz 22.c člena ZNB in 193. člena ZUP, in da strankam omogoči, da se o mnenju Komisije izjavijo, navesti tudi dejansko stanje, ki ga je v postopku na ta način ugotovil in na katerem temelji njegova odločitev o opustitvi ali neopustitvi cepljenja, ter se pri tem vsebinsko opredeliti do vseh pravno relevantnih navedb strank, vključno s pripombami stranke na mnenje Komisije ter odločbo ustrezno obrazložiti. Če se glede na okoliščine izkaže za potrebno, mora pred izdajo odločbe pridobiti tudi morebitno dodatno mnenje Komisije (196. člen ZUP). Dodati pa je še, da ima Komisija (ki jo sestavljajo zdravniki) enako pojasnilno dolžnost kot otrokov zdravnik, kadar ta izvaja cepljenje, in da ta pojasnilna dolžnost Komisije zavezuje, da svoje strokovno mnenje na ustrezen način obrazloži, četudi so ugovori staršev (morebiti) laične narave. Pri tem bo treba skladno s tretjim odstavkom 190. člena ZUP strankam dati možnost, da se izjavijo o tem, kdo naj bo izvedenec, v konkretnem primeru član strokovne Komisije.

28.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

29.Ker je sodišče ugodilo tožbi in izpodbijano odločbo odpravilo, so tožniki v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičeni do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave in tožnika pa nista imela pooblaščenca, se jim priznajo stroški v znesku 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Tožena stranka jih mora poravnati v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena v zvezi s 378. členom Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

-------------------------------

1Odločba je bila izdana 11. 10. 2022, ko je veljal ZNB: Uradni list RS, št. 69/95, 25/04 - odl. US, 47/04 - ZdZPZ, 119/05, 49/20 - ZIUZEOP, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE, 142/20, 152/20 - ZZUOOP, 175/20 - ZIUOPDVE, 203/20 - ZIUPOPDVE, 15/21 - ZDUOP, 82/21, 88/21 - odl. US, 178/21 - odl. US, 206/21 - ZDUPŠOP, 125/22, 141/22 - ZNUNBZ, 109/23 - ZUVPNB.

2Subsidiarna uporaba ZUP (ki ga mora tožena stranka uporabiti v skladu s prvim odstavkom 22.č člena ZNB) po 3. členu tega zakona namreč pomeni, da mora tožena stranka postopati po določbah ZUP v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 326/2009 z dne 16. 9. 2010 in sodba I U 1348/2019 z dne 17. 12. 2020).

3Tako tudi v III U 400/2011 z dne 3. 3. 2012.

4Tako tudi I U 1398/2010 z dne 14. 10. 2010.

5Sklep X Ips 326/2009 z dne 16. 9. 2010 Vrhovno sodišče RS, I U 1684/2019, I U 1349/2019, I U 1348/2019, I U 1324/2019.

6Tako tudi sodba I U 1965/2010 z dne 12. 1. 2012.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o nalezljivih boleznih (1995) - ZNB - člen 22č

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 9, 190, 190/3, 214

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Podobni dokumenti

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

UPRS Sodba II U 436/2022-19

ECLI:SI:UPRS:2025:II.U.436.2022.19 Upravni oddelek

Jedro

Jedro

Izrek

Izrek

Obrazložitev

Obrazložitev

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Začni iskati!

Links

Kontaktiraj nas