Jedro

Če je tožbeni zahtevek dajatvene narave, zanj tožeči stranki ni potrebno posebej izkazovati pravnega interesa, saj se ta predpostavlja. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa takšne tožbe ni mogoče zavreči, o njej je potrebno meritorno odločiti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi odločitvi o 2. in 3. točki tožbenega zahtevka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje, v odločitvi o 1. točki tožbenega zahtevka.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo tožbo, s katero je zahteval ugotovitev, da je toženec lastnik nepremičnin parc. št. 1505/4 njiva v izmeri 3351 m2 in parc. št. 1505/2 njiva v izmeri 137 m2, vpisane v vl. št. 1137, k.o. ..., parc. št. 2137/4 vinograd v izmeri 793 m2 in parc. št. 2137/5 gospodarsko poslopje v izmeri 101 m2, dvorišče v izmeri 87m2 in njiva v izmeri 901 m2, vpisane v vl. št. 2170 k.o. ..., parc. št. 1198/58 gozd v izmeri 20067 m2, vl. št. 554, k.o. ..., parc. št. 529/4 travnik v izmeri 13396 m2, vl. št. 1628, k.o. ..., parc. št. 2130/2 vinograd v izmeri 1010 m2, parc. št. 2137/1 gozd v izmeri 2735 m2 in parc. št. 2130/4 gospodarsko poslopje v izmeri 74 m2, dvorišče v izmeri 150 m2 in njiva v izmeri 1541 m2, vl. št. 1233 k.o. ..., parc. št. 1570/15 gozd v izmeri 14566 m2, parc. št. 1590/2 gozd v izmeri 5003 m2, parc. št. 2379 travnik v izmeri 1084 m2, parc. št. 2378 njiva v izmeri 2349 m2, parc. št. 2377 travnik v izmeri 675 m2, parc. št. 2376 dvorišče v izmeri 939 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 65 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 19 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 43 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 119 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 105 m2 in stanovanjska stavba v izmeri 116 m2, parc. št. 2430 njiva v izmeri 27717 m2, parc. št. 1581/2 gozd v izmeri 6941 m2 in parc št. 1581/4 gozd v izmeri 1325 m2, vpisane v vl. št. 436, k.o. ..., nadalje pa tudi, da mu toženec izstavi zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bo na teh nepremičninah v zemljiški knjigi mogoč vpis lastninske pravice na tožnika.

Zoper navedeni sklep se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) pritožuje tožeča stranka. Nasprotuje naziranju sodišča, da je bilo razpolaganje strank v nasprotju s prisilnimi predpisi in da bi bilo potrebno pridobiti akt upravnega organa. Tožeča stranka je jasno navedla pravni interes za vložitev tožbe, saj je edino, kar ta lahko terja, prenos navedenih nepremičnin. Vknjižba lastninske pravice ni možna, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji po Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1; Ur. l. RS, št. 58/2003 s spremembami). Tudi v kolikor bi sodišče štelo, da niso izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave, bi moralo opraviti obravnavo in izdati meritorno sodbo, ne pa tožbo zavreči. Predlaga razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje ter ponovno odločanje.

Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena v delu, ki se nanaša na dajatveni tožbeni zahtevek tožeče stranke, v ostalem pa je neutemeljena.

Tožeča stranka je v 1. točki tožbenega zahtevka zahtevala, da sodišče ugotovi, da je tožena stranka lastnik nepremičnin, ki so v zemljiški knjigi že vpisane na ime tožene stranke. Kadar tožeča stranka s tožbo zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, mora biti to dovoljeno s posebnimi pravnimi predpisi ali pa mora imeti tožeča stranka pravno korist od takšne ugotovitve ali kakšno drugo pravno korist od vložitve tožbe, ki jo mora v pravdnem postopku izkazati (1. in 2. odstavek 181. člena ZPP).

Stvarnopravni zakonik (1. odstavek 11. člena SPZ; Ur. l. RS, št. 87/2002) vzpostavlja domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, v konkretnem primeru torej tožena stranka. Tožeča stranka bi za dopustnost tovrstne ugotovitve morala zatrjevati in izkazati, kaj bi s takšno ugotovitvijo, ki je zgolj ponovitev zakonske domneve, dosegla. Ker tožeča stranka pravnega interesa – to je koristi, ki bi jo zanjo pomenila ugoditev takšnemu tožbenemu zahtevku, ni izkazala, saj zgolj izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki jo v nadaljevanju zahteva, ne izkazuje njenega pravnega interesa ali pravne koristi od takšne ugotovitve, je bilo v tem delu tožbo tožeče stranke potrebno zavreči (274. člen ZPP).

Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi v tem delu niso podani, pri presoji pa pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje, v kolikor se ta nanaša na 1. točko tožbenega zahtevka tožeče stranke, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

V 2. točki tožbenega zahtevka je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala izstavitev zemljiškoknjižne listine. Svojo zahtevo je oprla na posojilno pogodbo, sklenjeno med pravdnima strankama, s katero je tožeča stranka toženi stranki posodila 100.000,00 EUR in na dogovor te pogodbe, da v primeru, da tožena stranka ne vrne posojila v dogovorjenem roku, tožeča stranka postane lastnik nepremičnin. Zatrjevala je tudi, da ji tožena stranka zaradi finančnih težav ne more vrniti prejetega posojila in ji zato priznava lastninsko pravico na nepremičninah. Tožena stranka pa je v odgovoru na tožbo tožbeni zahtevek tožeče stranke pripoznala.

Takšen tožbeni zahtevek je dajatvene narave, zanj tožeči stranki ni potrebno posebej izkazovati pravnega interesa, saj se ta predpostavlja (1) ..

Zaradi pomanjkanja pravnega interesa takšne tožbe ni mogoče zavreči, o njej je potrebno meritorno odločiti (2).

Ker sodišče prve stopnje ni opravilo meritorne presoje, saj je tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa tudi v tem delu zavrglo in tožeči stranki s tem onemogočilo obravnavo pred sodiščem (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP), je bilo pritožbi v tem delu potrebno ugoditi in izpodbijani sklep, v kolikor se ta nanaša na dajatveni tožbeni zahtevek tožeče stranke, razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče presoditi ali razpolaganje tožene stranke, ki je tožbeni zahtevek tožeče stranke pripoznala, nasprotuje prisilnim predpisom ali morali (3. odstavek 3. člena ZPP). Nasprotje prisilnim predpisom je podano tedaj, kadar bi pravdni stranki z izdajo ugodilne sodbe dosegli učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne moreta doseči (3). Z morebitno izdajo ugodilne sodbe, ki bo zgolj nadomestila toženčevo pravnoposlovno voljo, da izstavi ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo, kakor se je morebiti zavezal z zavezovalnim pravnim poslom (posojilno pogodbo), tožnik še ne bo postal lastnik nepremičnin, saj bo glede na to, da predstavljajo kmetijsko zemljišče in zaščiteno kmetijo, moral za vpis v zemljiško knjigo predložiti tudi soglasje pristojnega upravnega organa v smislu določbe 38. člena ZZK-1 (4). Šele zemljiškoknjižno dovolilo skupaj z navedenim soglasjem bo ustrezna podlaga za vknjižbo. Ravnanje pravdnih strank zato ne nasprotuje prisilnim predpisom Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ; Ur. l. RS, št. 59/1996 s spremembami).

Glede na trditve tožeče stranke, da ji tožena stranka lastninsko pravico na nepremičninah priznava, pa se pritožbenemu sodišču zastavlja vprašanje, zakaj se ta poslužuje sodnega varstva, saj bi pravdni stranki svoje „nesporno“ razmerje lahko uredili tudi drugače – z izstavitvijo ustrezne zemljiškoknjižne listine s strani tožene stranke. Sodišče prve stopnje naj tako ugotovi vsa dejstva, ki bi lahko razjasnila, ali morda razpolaganje pravdnih strank vseeno ne nasprotuje morali ali drugim prisilnim predpisom. V tem primeru sodišče pripoznave ne bo smelo dopustiti.

Ker je pritožbeno sodišče delno razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, je razveljavilo tudi odločitev o stroških pravdnega postopka in odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (4. odstavek 165. člena ZPP).

Tako tudi Ude, Betetto, Galič, Rijavec, Wedam Lukić, Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, str. 557, pa tudi Triva, Dika: Građansko parnično procesno pravo str. 140. Tako tudi VSH Gž 64/72 z dne 11.01.1977. Tako tudi Ude, Betetto, Galič, Rijavec, Wedam Lukić, Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, str. 44. Tako tudi sklep VSM I Cp 671/2008.