Jedro

Pravico do meritorne odločitve v upravnem sporu izkazuje le tisti, ki izkaže, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic ali pravnih koristi v tem smislu, da bi mu meritorna sodna odločitev zagotavljala neko pravico ali na zakon oprto pravno korist, ki je brez (meritorne) sodne odločbe ne bi mogel doseči. Tožnica (ki je bila izvoljena za občinsko svétnico) si z vloženo pritožbo v upravnem sporu ne more (še) izboljšati svojega pravnega položaja.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla kot prepozen ugovor pritožnice z dne 26. 10. 2010 zoper delo volilnega odbora na volišču A., sklicujoč se na določilo 2. odstavka 98. člena Zakona o lokalnih volitvah, po katerem se lahko tovrsten ugovor vloži najpozneje naslednji dan po dnevu glasovanja, torej do 11. 10. 2010 do 24.00 ure, pri čemer gre za nepodaljšljiv materialni prekluzivni rok.

V pritožbi z dne 4. 11. 2010, ki jo je priporočeno po pošti vložila zoper uvodoma navedeni sklep Občinske volilne komisije Občine Škocjan, tožeča stranka navaja, da je zoper delo volilnega obora na volišču A. v Občini Škocjan, vložila pritožbo, ki jo je tožena stranka obravnavala kot ugovor na podlagi 2. odstavka 98. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV, Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji) in ga zavrgla kot prepoznega s sklepom, ki je bil tožnici vročen tik pred začetkom konstitutivne seje občinskega sveta dne 28. 10. 2010, tako da je tožnica na sami konstitutivni seji ustno vložila pritožbo, ki pa je bila zavrnjena. Dalje tožnica navaja, da njena pritožba ni bila prepozna, saj do dne 25. 10. 2010 do 20.00 h zvečer, tožnica ni prejela Poročila o izidu volitev članov Občinskega sveta Občine Škocjan, za katero je zaprosila po tem, ko je prejela podatke o številu preferenčnih glasov po posameznih voliščih, za kar je zaprosila dne 15. 10. 2010 in ki po njenem mnenju dokazujejo nepravilnosti na volišču št. A. Tožnica zahteva ponoven pregled glasovnic za glasovanje v občinski svet lokalnih volitev 2010 in navaja, da ima dokazljive priče, ki lahko potrdijo njen sum na nepravilnosti volilne komisije.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je dne 26. 10. 2010 prejela tožničino pritožbo, v kateri med drugim navaja: „Imam dokazljive priče, ki lahko potrdijo moj sum na nepravilnosti volilne komisije na tem volišču.“ V tej zvezi tožena stranka pojasnjuje, da ni na dan volitev 10. 10. 2010 in tudi ne naslednji dan prejela nobenega ugovora zaradi nepravilnosti pri delu volilnih odborov. Tožničino pritožbo z dne 26. 10. 2010 pa je obravnavala kot ugovor na podlagi 2. odstavka 98. člena ZLV, ter ga zavrgla kot prepoznega z (izpodbijanim) sklepom, glede na vsebino, iz katere je izhajalo, da se nanaša na delo volilnega odbora na volišču A. in ne na odločitev Občinske volilne komisije. V trenutku odločanja in sprejemanja Poročila o izidu lokalnih volitev za župana in člane občinskega sveta dne 12. 10. 2010 Občinska volilna komisija Občine Škocjan ni razpolagala z nobenim ugovorom ali pritožbo o delu volilnih odborov in je zato tudi sprejela poročilo o izidu volitev na podlagi zapisnika volilnih odborov posameznih volišč o preštetih glasovih. Pritožbe tožnice z dne 26. 10. 2010, ki se je nanašala na delo volilnega odbora volišča A., tožena stranka ni mogla obravnavati kot dopuščeno pravno sredstvo, saj je po svoji vsebini merilo na enak cilj, kot je po zakonu predvideno za ugovor na podlagi 2. odstavka 98. člena ZLV, o katerem bi tožena stranka lahko odločala pred sprejemom poročila o izidu lokalnih volitev za župana in člane občinskega sveta, ki ga je tožnica imela na voljo, vendar ga v predvidenem roku ni izkoristila. Dodatno tožena stranka poudarja, da iz pritožbe tožnice z dne 26. 10. 2010 ni možno razbrati, kaj konkretno naj bi bilo nepravilno na navedenem volišču in katere „dokazljive priče“ ima tožnica ter kaj naj bi te priče vedele izpovedati. Četudi bi tožena stranka sprejela drugačno stališče in pritožbo tožnice obravnavala, bi jo bilo treba zavrniti, saj je bila pritožba tudi vsebinsko nepopolna. V zvezi z navedbami tožnice „da do dne 25. 10. 2010 do 20.00 ure zvečer nisem dobila poročila o izidu volitev članov Občinskega sveta Občine Škocjan“ tožena stranka pojasnjuje, da je Poročilo o izidu lokalnih volitev za župana in člane občinskega sveta sprejela na seji 12. 10. 2010 in ga dne 13. 10. 2010 objavila na spletni strani Občine Škocjan in na oglasni deski Občine Škocjan ter poslala v objavo na Uradni list RS, objavljeno pa je bilo v Uradnem listu RS, št. 82/2010 z dne 18. 10. 2010. Poleg tega je bila tožnici, kot sama navaja v pritožbi, s strani tajnika OVK posredovana informacija o izidu volitev, zaradi česar ni razumljiv namen tovrstnih očitkov, ki v sami sporni zadevi niso relevantni, saj so bili volilni izidi javno razglašeni. V zvezi z navedbami tožnice v pritožbi z dne 4. 11. 2010 tožena stranka navaja, da ji je bil izpodbijani sklep vročen dve minuti pred začetkom konstitutivne seje dne 28. 10. 2010, tako da je vložila ustno pritožbo na sami konstitutivni seji, s čimer je bila tožeči stranki, kljub očitno prepozno vloženemu ugovoru, dana možnost pritožbe, o kateri je Občinski svet Občine Škocjan skladno z 2. odstavkom 100. člena ZLV odločil tako, da je potrdil mandate članov občinskega sveta. Tožena stranka opozarja, da je pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije dovoljena le do začetka konstitutivne seje, medtem ko je tožnica pritožbo ustno podala šele pozneje - pri obravnavi 4. točke dnevnega reda, čeprav je bila v pravnem pouku izpodbijanega sklepa izrecno opozorjena, da je rok za pritožbo do začetka seje. Pri tem tožena stranka poudarja, da je podobno kot v svoji pritožbi z dne 26. 10. 2010 tožnica navedla le splošen očitek o domnevni nepravilnosti pri delu volišča A. in da razpolaga s pričami, ne da bi konkretizirala svoje pritožbene navedbe, zaradi česar je občinski svet odločil tako, kot je in potrdil mandate članov občinskega sveta. S tem v zvezi tožena stranka meni, da bi morala tožnica pritožbo uperiti tudi zoper sklep Občinskega sveta in ne le zoper sklep občinske volilne komisije, sedaj tožene stranke, zaradi česar ocenjuje v tem delu predmetno pritožbo kot nepopolno. Prav tako se toženi stranki zastavlja vprašanje pravnega interesa, saj je bila tožnica na podlagi prejetega velikega števila preferenčnih glasov dejansko izvoljena v Občinski svet Občine Škocjan tako, da je preskočila na kandidatni listi višje rangirane osebe, ki niso bile izvoljene zaradi premalo prejetih preferenčnih glasov, tako da je bil listi podeljen en mandat, ki je bil podeljen ravno tožnici, ki je bila na kandidatni listi uvrščena pod zaporedno številko 3. Tožena stranka meni, da zato ni razumljiv namen tožbenega zahtevka, saj v tožničine pravne koristi v ničemer ni bilo poseženo z izpodbijano odločitvijo tožene stranke, niti Občinskega sveta Občine Škocjan. Tožena stranka dodatno opozarja na nekonsistentno uporabo pojmov volilni odbor in volilna komisija oziroma njuno mešanje, na podlagi primerjave med pritožbo z dne 26. 10. 2010 in navedbami v tožbi (pravilno: pritožbi).

Sodišče je pritožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji) v 6. točki 1. odstavka 36. člena med drugim predpisuje pravni interes kot splošno procesno predpostavko za meritorno obravnavanje (pri)tožbe v upravnem sporu in omejuje dopustnost upravnega spora v primerih, ko (pri)tožnik ne izkaže, da so z izpodbijanim upravnim aktom prizadete njegove pravice in pravne koristi. Pravico do meritorne odločitve v upravnem sporu namreč izkazuje le tisti, ki izkaže, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic ali pravnih koristi v tem smislu, da bi mu meritorna sodna odločitev zagotavljala neko pravico ali na zakon oprto pravno korist, ki je brez (meritorne) sodne odločbe ne bi mogel doseči. Navedeno pomeni, da mora izkazovati, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic, ker bi mu morebitna ugodna rešitev zagotavljala neko pravico ali pravno korist, ki je brez sodne odločbe ne bi bilo (pri čemer je trditveno in dokazno breme na njegovi strani). Po presoji sodišča pa tožnica v tem upravnem sporu takega pravnega interesa v obravnavani zadevi ni izkazala ob dejstvu, da je bila na splošnih lokalnih volitvah, ki so potekale dne 10. 10. 2010 izvoljena v Občinski svet Občine Škocjan, kot izhaja iz Poročila Občinske volilne komisije Občine Škocjan o izidu lokalnih volitev za župana in člane občinskega sveta z dne 12. 10. 2010, ki je bilo javno objavljeno v Uradnem listu RS, št. 82/2010 z dne 18. 10. 2010, na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da si tožnica (ki je bila izvoljena za občinsko svétnico) s predmetno pritožbo v upravnem sporu zoper akt voljenega organa na splošnih lokalnih volitvah 10. 10. 2010 nikakor ne more (še) izboljšati svojega pravnega položaja.

Ker je kot je bilo že predhodno navedeno, merilo za obstoj pravnega interesa v konkretni sporni zadevi vsebovano v odgovoru na vprašanje, ali bi (si) lahko tožeča stranka z uspehom v upravnem sporu izboljšala svoj pravni položaj, tožnica pa v konkretnem primeru ni izkazala, da bi ugoditev njeni zahtevi pomenila zanjo določeno pravno korist, saj izpodbijani sklep ni z ničemer posegel v pravni položaj tožnice, navedeno pomeni, da tožeča stranka že ob vložitvi obravnavne pritožbe ni izkazovala pravnega interesa, zato je sodišče moralo na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 v povezavi z določili 1. in 2. odstavka 102. člena ZLV njeno pritožbo zavreči ob upoštevanju določila 2. odstavka 36. člena ZUS-1, po katerem mora sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti na razloge iz 1. do 8. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.