Jedro

Kljub zapisu, da naj bi sodišče ob ponovnem odločanju proučilo tudi obe zgoščenki, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tega vpogleda sodišče prve stopnje dejansko ni opravilo in pri odločanju ni upoštevalo podatkov, ki izhajajo iz samih datotek na zgoščenkah, temveč je ponovno upoštevalo le natisnjene izpise teh datotek, pri katerih pa je očitno prišlo do napake v tiskanju. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da obstaja tudi nasprotje med tistim, kar se navaja o vsebini dokazov in dejansko vsebino tega dokaza, kar pa ima za posledico, da so razlogi, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, nerazumljivi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo in izpodbijani plačilni nalog spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca zaradi prekrška po 5. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ter odločilo, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi kršitve materialnih določb ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek ter zaradi odločitve o sankcijah (2. in 4. točka prvega odstavka 154. člena ZP-1) in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je prekrškovni organ s plačilnim nalogom z dne 30. 12. 2020 storilca spoznal za odgovornega storitve prekrška po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, ki naj bi ga storil s tem, da je 30. 12. 2020 ob 11.02 uri vozil tovorno vozilo v naselju Hotemež, kjer je hitrost vožnje s prometnim znakom omejena na 50 km/h, s hitrostjo najmanj 85 km/h, s čimer je prekoračil dovoljeno hitrost vožnje za najmanj 35 km/h, zaradi česar mu je prekrškovni organ izrekel globo v višini 1.000,00 EUR ter stransko sankcijo devet kazenskih točk. 5. Sodišče prve stopnje je o storilčevi zahtevi za sodno varstvo večkrat odločilo, vendar je Višje sodišče v Celju doslej sprejete odločitve prvostopenjskega sodišča razveljavilo, nazadnje s sklepom PRp 145/2023 z dne 12. 12. 2023. V slednjem sklepu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila podana kršitev prvega odstavka 68. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1, ker sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo 68. člena ZP-1, saj okoliščin, ki storilca obremenjujejo, ni raziskalo v enaki meri, kot okoliščin, ki so mu v korist. 6. Ker se je tekom postopka glede na trditve storilca v zahtevi za sodno varstvo vzpostavil dvom o tem, ali je bila hitrost vožnje dejansko izmerjena vozilu, ki ga je vozil storilec, je prekrškovni organ tekom postopka priložil zgoščenko, na kateri je datoteka z izpisi meritev za merilnik hitrosti, s katerim je v obravnavani zadevi bila ugotovljena prekoračitev hitrosti. Prekrškovni organ je izpis meritev predložil na zgoščenki kot prilogo A2 spisa in pojasnil, da je obravnavana meritev prikazana pod zaporedno številko 138. Sodišče prve stopnje je zgoščenko pod prilogo A2 prejelo 8. 5. 2023 (list. št. 60 spisa) in z dopisom z dne 16. 5. 2023 storilca ter zagovornika pozvalo k izjasnitvi o izpisu podatkov laserskega merilnika hitrosti. Pri tem je očitno sodišče samo izdelalo izpis računalniške datoteke, ki je obsegal skupno 41 strani A4 formata. Zagovornik je v vlogi, ki jo je sodišče prejelo 23. 5. 2023, navajal, da naj bi meritev pod št. 138 bila izpisana na 21. strani izpiska in podčrtana, iz podatkov o tej meritvi pa je razvidno, da gre za meritev, ki jo je policist pod šifro ... opravil 6. 11. 2020 ob 16:15:25 uri na lokaciji Hotemež ter da ta meritev ni v nobeni relevantni zvezi s storilcem. Zagovornik je tudi navajal, da iz izpiska ni razvidno, da bi sploh bila opravljena kakšna meritev na dan 30. 12. 2020 ob 11.02 uri, saj so bile meritve tega dne opravljene le ob 10:14:20 ter 10:31:00 in ob 10:38:34 uri.

7. Sodišče prve stopnje je odgovor zagovornika poslalo prekrškovnemu organu v izjasnitev, ta pa je z dopisom z dne 25. 5. 2023 (list. št. 68 spisa) pojasnil, da je kritična meritev prikazana v računalniški datoteki pod št. 0138, k temu dopisu pa je priložil tudi izpis podatkov datoteke, ki vsebuje 5 obojestransko tiskanih listov velikosti A4 s podatki oziroma izpisi meritev. Prekrškovni organ je prav tako pojasnil, da se do navedb zagovornika oziroma kršitelja ne more opredeliti, saj se v svojih navedbah sklicuje na 21. strani spisa. Pod list. št. 69-73 spisa se nahaja izpis meritev, ki ga je sodišču predložil prekrškovni organ, pri čemer je na list. št. 70 podčrtana meritev pod zaporedno številko 0138. 8. Sodišče je nato z dopisom z dne 14. 6. 2023 od prekrškovnega organa zahtevalo dodatna pojasnila in prekrškovnemu organu posredovalo lastne izpise iz posredovane zgoščenke ter zaprosilo za pojasnila, na kateri laserski merilnik se nanašajo izpisi in da se opredeli do navedb zagovornika, da iz tega izpisa ni razvidna meritev, ki bi se nanašala na storilca. Prekrškovni organ je z dopisom z dne 18. 6. 2023, ki ga je sodišče prejelo 22. 6. 2023 (list. št. 77 spisa) pojasnil, da je prišlo do neskladja pri programski opremi pri _tiskanju_ datoteke, ki se nahaja na zgoščenki, da omenjena _datoteka ni natisnjena_ tako kot je treba in da je izpis, ki ga je prekrškovnemu organu posredovalo sodišče, nerazumljiv oziroma neberljiv. Po mnenju zagovornika, ki ga je izrazil v vlogi z dne 28. 6. 2023 (list. št. 80-82 spisa) naj bi se vsa pojasnila prekrškovnega organa nanašala le na obliko in način tiskanja datoteke, nobena pripomba pa se naj ne bi nanašala na samo vsebino podatkov in na vprašanje, zakaj na izpisku ni naveden čas prekrška storilca oziroma ne izhaja čas prekrška storilca 30. 12. 2020 ob 11.02 uri.

9. Pritožbeno sodišče je s sklepom PRp 145/2023 z dne 12. 12. 2023 sodišču prve stopnje naložilo, da bo pred ponovnim odločanjem o zahtevi za sodno varstvo moralo vpogledati in natančno ter celovito dokazno oceniti predložene izpise meritev za merilnik hitrosti ter se v okviru lastne dokazne ocene opredeliti tako do trditev prekrškovnega organa, kot tudi do trditev storilca v zvezi s tem dokazom, saj iz predhodno izpodbijane sodbe Okrajnega sodišča v Celju ZSV 171/2023 z dne 17. 7. 2023 ni bilo jasno razvidno, ali je sodišče zgoščenki sploh vpogledalo.

10. V tokratni sodbi je sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve sicer zapisalo, da je po natančnem vpogledu in proučitvi obeh zgoščenk, obeh izpisov meritev, ki ju je prekrškovni organ predložil v spisi, ostalo v dvomu, ali je storilec dejansko storil očitani prekršek in da je ugotovilo, da iz zgoščenke, na kateri je datoteka z izpisi meritev za predmetni merilnik s pojasnilom, da je obravnavana meritev prikazana pod št. 138, izhaja, da se meritev hitrosti pod št. 138 ne nanaša na dan 30. 12. 2020 ter da na ta dan, glede na podatke zgoščenke meritve ob 11.02 ni bilo ter da je na zgoščenki pod št. 138 natisnjeno besedilo: ″Delovni list: stran 3; ″138 -90 km/h; stran 21″, ″138,3M, 06-11-20, 16:15:25, Hotemez, delavec 0964″; stran 23 in tako dalje″. Nadalje je sodišče zapisalo v 9. točki obrazložitve, da je po proučitvi druge zgoščenke, ki jo je prekrškovni organ predložil v spis z dopisom z dne 22. 6. 2023 ugotovilo, da se prekrškovni organ ni opredelil oziroma ni odgovoril sodišču, zakaj na prvem izpisu meritve z dne 30. 12. 2020 ob 11.02 uri ni bilo in je glede na takšno neopredelitev prekrškovnega organa in glede na navedbe v zvezi z izpiski meritve na prvi zgoščenki, katere je sodišče predhodno točno prepisalo, ocenilo, da na prvem izpisku meritve opravljene dne 30. 12. 2020 0b 11.02 uri ni bilo in glede na ugotovitve prekrškovnega organa ostaja v dvomu, ali je storilec dejansko storil očitani mu prekršek.

11. Kljub zapisu, da naj bi sodišče ob ponovnem odločanju proučilo tudi obe zgoščenki, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tega vpogleda sodišče prve stopnje dejansko ni opravilo in pri odločanju ni upoštevalo podatkov, ki izhajajo iz samih datotek na zgoščenkah, temveč je ponovno upoštevalo le natisnjene izpise teh datotek, pri katerih pa je očitno prišlo do napake v tiskanju, kot opozarja tudi prekrškovni organ v pritožbi. Sodišče prve stopnje se še vedno namreč sklicuje na natisnjene izpise meritev hitrosti, pri čemer uporablja podatke iz izpisa, ki ga je natisnilo samo, ni pa se opredelilo do izpisa datoteke, ki ga je sodišču posredoval prekrškovni organ. Ob vpogledu datotek na obeh zgoščenkah pod prilogama A2 in A4, ter ob pregledu posnetka vpogleda v prvo zgoščenko, ki se nahaja v spisu in jo je prekrškovni organ posnel s službeno kamero BodyCam in je priložen pritožbi, pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da obstaja tudi nasprotje med tistim, kar se navaja o vsebini dokazov in dejansko vsebino tega dokaza, kar pa ima za posledico, da so razlogi, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, nerazumljivi, prav tako pa sodba ne vsebuje jasne opredelitve do trditev prekrškovnega organa v odgovoru z dne 22. 6. 2022 o tem, da do razhajanj med natisnjenimi verzijami računalniškega dokumenta prihaja zaradi različne programske opreme, ki jo uporablja policija in sodišče. 12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi prekrškovnega organa ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, saj je ocenilo, da ugotovljene kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).

13. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o storilčevi zahtevi za sodno varstvo, pred tem pa dejansko vpogledati v datoteke na zgoščenkah ter natančno in celovito dokazno oceniti predložene izpise meritev za merilnik hitrosti, ki je bil uporabljen za ugotovitev prekrška, ki naj bi ga storil storilec ter se tudi samo opredeliti do trditev prekrškovnega organa kot tudi do trditev v zvezi s tem dokazom, da bo ustrezno raziskalo vse okoliščine, ki storilca obremenjujejo in ki ga razbremenjujejo. Za svoje ugotovitve pa bo moralo navesti jasne, razumljive, medsebojno skladne in prepričljive razloge.