Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Med strankama je potekal spor zaradi vznemirjanja tožnikove (so)lastninske pravice na njivi, ki v naravi leži na pretežnem delu parcele 332/6 in v manjšem delu na 332/1, obe k. o. ... Glavnino spora je predstavljalo dejansko lastništvo dela parcele 332/1, ki tvori zaključeno celoto tožnikove njive. Tožnik je zatrjeval, da zemljiškoknjižno stanje, skladno s katerim je lastnica celotne te parcele Irena Poles, ne odraža dejanskega. Dejanski (so)lastnik spornega dela naj bi bil on, saj naj bi ga (že priposestvovanega) podedoval po svojih pravnih prednikih. Irena Poles, ki je to parcelo oddala tožencu v zakup, naj na spornem delu ne bi imela nobenih lastninskih upravičenj, posledično pa naj bi bila ravnanja toženca - zakupnika protipravna.

2.Sodišče prve stopnje je (v bistvenem) razsodilo, da je toženec dolžan prenehati z vznemirjanjem tožnikove solastninske pravice na spornem območju obeh parcel, prepovedalo mu je tudi nadaljnje vznemirjanje. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je tožnik zemljiškoknjižni lastnik parcele 332/6 ter dejanski lastnik spornega dela parcele 332/1, ravnanja toženca pa nimajo ustrezne pravne podlage.

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritrdilo je ključnim razlogom, ki jih je navedlo sodišča prve stopnje.

4.Zoper takšno odločitev toženec vlaga predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj:

1.Ali je možno priposestvovati idealni delež solastnine na delu parcele, kot izhaja iz konkretnega primera?

2.Ali sta sodbi pravilno upoštevali tek priposestvovalne dobe za tožnika?

3.Ali je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je pritožbo toženca zavrnilo, čeprav so bili v sodbi sodišča prve stopnje razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in sami s seboj v nasprotju, ter je pritožbeno sodišče v obrazložitvi protispisno povzelo obrazložitev sodišča prve stopnje?

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji za dopustitev revizije, ki izhajajo iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 43, 44

Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (1980) - ZTLR - člen 28

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.