Jedro

Tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev tožbe glede na to, da sta pravdni stranki za najem poslovnih prostorov sklenili najemno pogodbo v obliki notarskega zapisa s klavzulo neposredne izvršljivosti glede vseh najemnikovih obveznosti po tej pogodbi, izrecno tudi glede obveznosti izpraznitve in izročitve predmeta najema.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo nalog za izpraznitev poslovnih prostorov Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Plg 4/2009 z dne 21. 1. 2009 in zavrglo tožbo. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki povrniti 646,09 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da nalog za izpraznitev vzdrži v veljavi.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru tožeča stranka od tožene stranke zahteva izpraznitev poslovnih prostorov zaradi krivdnih razlogov. Gre torej za odstop od najemne pogodbe in zahtevo za izpraznitev poslovnih prostorov na podlagi 28. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP).

V tej zadevi je sporno vprašanje, ali ima tožeča stranka pravni interes za vložitev tožbe v tem sporu glede na to, da sta pravdni stranki za najem poslovnih prostorov sklenili najemno pogodbo v obliki notarskega zapisa s klavzulo neposredne izvršljivosti glede vseh najemnikovih obveznosti po tej pogodbi, izrecno tudi glede obveznosti izpraznitve in izročitve predmeta najema.

Pogoji glede neposredne izvršljivosti notarskega zapisa so določeni v 1. odstavku 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter v 4. členu Zakonu o notariatu (ZN). Eden od pogojev po ZN je, da gre za obveznost, glede katere je dopustna poravnava. Dopustnost poravnave se presoja po pravilih, ki veljajo za presojo dopustnosti sodne poravnave po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kot tudi po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) oziroma sedaj veljavnega Obligacijskega zakonika (OZ) (Dragica Wedam Lukič: Pravni učinki notarskih listin v civilnih sodnih postopkih, Pravna praksa št. 308/1994, stran 8 in naslednje). To pomeni, da predmet neposredno izvršljivega notarskega zapisa ne morejo biti terjatve, za katere velja, da bi bilo razpolaganje z njimi v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo, kot tudi ne terjatve, ki izhajajo iz statusnih razmerij. V konkretnem primeru ne gre za takšno terjatev, drugih omejitev glede predmeta pa ZN ne vsebuje.

Po oceni pritožbenega sodišča bi bila procesna dispozicija, v smislu možnosti izvršbe brez predhodnega pravdnega postopka, nedopustna tudi v primerih, ko zakon izrecno določa sodno pristojnost. To velja tako v primeru odpovedi najemne in podnajemne pogodbe v sporu po Stanovanjskem zakonom (SZ-1) ter v primeru odpovedi pogodbe o najemu poslovnih prostorov po Zakonu o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP).

Za odstop od najemne pogodbe po določbah ZPSPP ni potrebna sodna intervencija, temveč gre za enostransko oblikovalno upravičenje najemodajalca. Tudi glede izpraznitvenega zahtevka, ki je posledica odstopa od najemne pogodbe, ZPSPP ne vsebuje določb, ki bi kogentno določala sodno pristojnost. Tega, po presoji pritožbenega sodišča, tudi ne določa 29. člen ZPSPP. V navedenem členu je določeno le, da sodišče v primeru spora postopa po določbah ZPP o plačilnem nalogu. V primeru spora je torej predpisana neka vrsta splošnega mandatnega postopka. To pa ne izključuje možnosti izvršbe brez predhodnega pravdnega postopka v primeru neposredno izvršljivega notarskega zapisa (glede obveznosti izpraznitve poslovnih prostorov pri pogodbi o najemu poslovnega prostora za določen čas primerjaj II Cpg 855/2005).

Pritožnik izpodbijani odločbi očita, da izvršilni naslov v tem primeru ni primeren za izvršbo, saj ni predviden postopek za ugotavljanje zapadlosti terjatve. Gre namreč za pogojno terjatev (primerjaj: dr. Vesna Rijavec: Neposredno izvršljiv notarski zapis, Pravna praksa, št. 28/2001, stran 15 in naslednje), pri kateri je izvršba odvisna od nastopa določenega dejstva (odpovedi ali odstopa od pogodbe). Za takšen primer, ko zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla (3. odstavek 20.a člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da je notar stranki na to opozoril. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je tudi navedena predpostavka neposredne izvršljivosti v konkretnem primeru izpolnjena. Torej vsebuje izvršilni naslov vse potrebno, da je primeren za izvršbo (1. odstavek 21. člena ZIZ).

Ker uveljavljeni pritožbeni razlog ni podan, prav tako pa niso podani drugi razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).