Jedro

Če otrok kot upnik v izvršilnem postopku za izterjavo preživnine od očeta med postopkom postane polnoleten, to na položaj pooblastilnega razmerja oziroma otrokovega pooblaščenca ne vpliva. Materilnopravna in procesnopravna dejanja otrokove matere, njegove zakonite zastopnice, namreč ostajajo veljavna še naprej, torej tudi po otrokovi polnoletnosti. Otrok pa lahko pooblastilo prekliče in si postavi drugega pooblaščenca ali pa ne ukrene ničesar.

>tekst

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu (2. in 3. odstavek izreka sklepa) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Krškem je s sklepom z dne 5.10.2005, opr. št. I 2004/334, dolžnikovemu ugovoru delno ugodilo in sklep o izvršbi v 1. točki izreka spremenilo tako, da glavnica namesto 1.944.605,80 SIT pravilno glasi 1.217.230,00 SIT in v presežku upnikov predlog za izvršbo zavrnilo (1. odstavek izreka). V preostalem delu je dolžnikov ugovor zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep o izvršbi (2. odstavek izreka). Hkrati je zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe (3. odstavek izreka), dolžniku naložilo, da upniku povrne nadaljnje izvršilne stroške v znesku 9.500,00 SIT (4. odstavek izreka) in dolžnika oprostilo plačila sodnih taks (5. odstavek izreka).

Proti zavrnilnemu delu sklepa (proti tistemu delu sklepa, s katerim je sodišče delno dolžnikov ugovor zavrnilo, in proti zavrnitvi predloga za odlog izvršbe) se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da je upnik polnoleten, zato so navedbe o njegovi mladoletnosti in zakoniti zastopnici napačne. Po njegovem mnenju je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo, da dolžnik ni uspel dokazati dogovora o znižani preživnini. Upnik sploh ni oporekal dolžnikovi ugovorni trditvi o obstoju dogovora o nižji preživnini, ki je bila vseskozi plačevana, in se neprerekane trditve štejejo za resnične. Poleg tega sodišče ni pojasnilo, zakaj je zavrnilo njegov predlog za odlog, saj navaja le to, da dolžnik ni izkazal verjetnosti nastanka nenadomestljive škode, niti drugih opravičljivih razlogov. V tem delu izpodbijani sklep tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato se ga ne da preizkusiti. Dolžnik je v predlogu za odlog navedel, da bi zaradi prodaje na drugi dražbi dolžnik izgubil dva avtomobila, kljub kasneje morebiti ugodno rešenemu ugovoru. Škode, ki bi mu s tem nastala, mu upnik ne bi mogel povrniti, saj nima lastnih sredstev.

Hkrati je dolžnik opozoril, da sta avta zarubljena, da je prepoved odtujitve vpisana v prometnem dovoljenju zabeleženena pri upravnem organu, zato je upnikova terjatev zavarovana in mu tako zaradi odloga ne bi nastala nobena škoda.

Pritožba ni utemeljena.

O zavrnitvi dolžnikovega ugovora: Res je, da je upnik že polnoleten in je bil polnoleten že v času naroka za obravnavo dolžnikovega ugovora (dne 5.10.2005), na kar opozarja dolžnik v pritožbi, vendar s tem v zvezi ta ne uveljavlja nobene kršitve. Sodišče druge stopnje pa v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 110/02, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 72/98, 11/99, v nadaljevanju ZIZ) ugotavlja, da je za zastopanje upnika v konkretni izvršilni zadevi njegova mati kot upnikova zakonita zastopnica v času pred njegovo polnoletnostjo pooblastila odvetnika P.(A1). Če otrok kot stranka med postopkom postane polnoleten, to na položaj pooblastilnega razmerja oziroma otrokovega pooblaščenca ne vpliva. Materialnopravna in procesnopravna dejanja njegovega roditelja kot njegovega zakonitega zastopnika namreč ostajajo veljavna še naprej, torej tudi po otrokovi polnoletnosti. Ta pa lahko pooblastilo prekliče in si postavi drugega pooblaščenca ali pa ne ukrene ničesar. V konkretnem primeru upnik pooblastila odvetniku P. ni preklical, zato vsa njegova procesna dejanja v tem izvršilnem postopku veljajo. Upnikova mati, pri katerei upnik živi, pa je bila po samem zakonu upravičena upnika zastopati pred njegovo polnoletnostjo (107. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 15/76, 30/86, 1/89, 14/89, Uradni list RS, št. 13/94, ZZZDR).

Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov (v konkretnem primeru na pravnomočno in izvršljivo sodbo, s katero je bila dolžniku naložena obveznost plačevanja preživnine za upnika na roke njegove matere) vezano in je tega dolžno izvršiti tako, kot se glasi. Glede na to dolžnik v izvršbi ne more uspeti s svojo ugovorno trditvijo, da se je z upnikovo zakonito zastopnico ustno dogovoril za nižjo preživnino.

Bi pa lahko uspel s trditvijo, da je njegova preživninska obveznost prenehala, ker je v soglasju z otrokovo zakonito zastopnico preživnino plačeval v denarju direktno na roke otroka ali v stvareh, a le, če bi to svojo trditev dokazal. Ker upnikova mati v konkretnem primeru zanika obstoj takega dogovora med njo in dolžnikom, je ocena sodišča prve stopnje, da dolžnik ni dokazal, da se je z upnikovo zakonito zastopnico dogovoril, da preživnino plača na drug način, kot je določen s sodbo, ne na roke upnikove matere, temveč v denarju ali v stvareh otroku, pravilna. Dolžnik je sicer v ugovoru v dokaz svoje trditve obstoja predmetnega dogovora med njim in zakonito zastopnico upnika predlagal zaslišanje upnika, vendar je bila s tem v zvezi na naroku dne 5.10.2005 zaslišana upnikova mati, čemur se dolžnik ni protivil, na naroku pa tudi ni vztrajal na zaslišanju samega upnika.

O zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe: Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tudi dolžnikov predlog za odlog izvršbe. Za odlog izvršbe mora dolžnik kumulativno izkazati verjetnost, da bo s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga izvršbe nastane upniku, vse ob izpolnitvi enega izmed pogojev iz 1. do 9. točke 1. odstavka 71. člena ZIZ ali ob obstoju posebno upravičenih razlogov po 2. odstavku 71. člena ZIZ. Če dolžnik ne izkaže enega izmed z zakonom določenih pogojev za odlog, njegov predlog za odlog izvršbe ni utemeljen. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnik ni izkazal verjetnosti, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo, s čimer se pritožbeno sodišče strinja, v danem primeru ni bilo treba ugotavljati še obstoja drugih s strani dolžnika zatrjevanih pogojev za odlog izvršbe. Tudi če bi dolžnik izkazal ostale zatrjevane pogoje za odlog izvršbe, bi bilo treba njegov predlog zavrniti, saj ni izkazal osnovnega pogoja za odlog - verjetnosti nastanka nenadomestljive škode s takojšnjo izvršbo. Glede na povedano ni podana v pritožbi zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka

339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Tudi po oceni pritožbenega sodišča dolžnik ni izkazal verjetnosti, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo, saj je dolžnik v ugovoru zatrjeval škodo, ki bi mu nastala z opravljanjem samih izvršilnih dejanj (s prodajo avtov po nižji ceni na drugi javni dražbi, kar je z zakonom predpisano - 2. odstavek 94. člena ZIZ). To pa ni pravno relevantna škoda za odlog izvršbe. Pravno relevatna škoda, kakršna se zahteva za odlog izvršbe, ne more biti direktno v izpolnitvi same obveznosti do upnika, na katero je dolžnik moral in mogel računati že od izvršljivosti sodbe, pač pa mora škoda nastati posebej oziroma se mora odražati v nekih drugih dobrinah.

Glede na vse povedano je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu (2. in 3. odstavek izreka sklepa) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker dolžnik s svojo pritožbo ni uspel (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje odločilo, da mora sam kriti svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).