Jedro

Novi dolžnik se je v zvezi s trditvami o poplačilu zapustnikovih dolgov do višine vrednosti podedovanega premoženja (torej v zvezi s temeljem in višino svoje terjatve do zapustnika), skliceval na in kot dokaz priložil tudi oporoko z dne 30. 11. 2007. Ker sodišče prve stopnje tega dokaza v zvezi s temi trditvami sploh ni dokazno presojalo, pritožba utemeljeno opozarja, da je zaradi nepopolne dokazne ocene neprepričljiv zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ni dokazal, da bi poplačal dolgove zapustnika do višine vrednosti podedovanega premoženja ter da mu je zapustnik bil to dolžan vrniti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani I. in II. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovor dolžnika zavrnilo (I. točka izreka), dolžniku naložilo, da v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrne upniku stroške odgovora na ugovor v znesku 167,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega s tem sklepom, do plačila (II. točka izreka) ter zavrnilo upnikov predlog za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, priglašenih v vlogi z dne 5. 9. 2019 (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev pod I. in II. točko izreka se dolžnik pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Očita obremenjenost izpodbijane odločitve z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po drugem odstavku 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ. V zvezi s tem zatrjuje, da se odločitve ne da preizkusiti, saj ne vsebuje razlogov o tem, zakaj sodišče prve stopnje ni sledilo navedbam dolžnika ter določenim listinam, ki izkazujejo, da je novi dolžnik poplačal zapustnikove dolgove do višine 60.000,00 EUR, kar utemeljuje obstoj kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker sodišče prve stopnje razloguje, da iz listin ne izhaja, da je plačnik zapustnikovih dolgov dolžnik, pritožba zatrjuje protispisnost po 15. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ. V okviru očitanih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka zatrjuje tudi obstoj kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj se sodišče ni opredelilo do neizvedbe predlaganih dokazov z zaslišanjem dolžnika in zakonitih dedinj ter do navedb dolžnika, da iz oporoke izhaja, da je novi dolžnik poplačal zapustnikove dolgove v znesku 60.000,00 EUR ter da mu tega zapustnik še ni uspel vrniti. Ker sodišče predlaganih dokazov ni izvedlo, pritožba zatrjuje kršitev razpravnega načela, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Zatrjuje, da je dejansko stanje nepopolno in zmotno ugotovljeno ter v zvezi s tem izpostavlja zaključke sodišča prve stopnje, da novi dolžnik ni izkazal, da je poplačal dolgove zapustnika do višine vrednosti zapustnikovega premoženja ter vrednosti podedovanega premoženja. Poudarja, da navedena dejstva izhajajo iz oporoke ter sklepa o dedovanju, ki ju sodišče prve stopnje v zvezi z izpostavljenimi dejstvi sploh ni dokazno ocenilo, prav tako pa je v zvezi z navedenim predlagal zaslišanje prič ter lastno zaslišanje, pa sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo. Prav tako iz oporoke izhaja dogovor oziroma obveza zapustnika, da znesek poplačanih dolgov v višini 60.000 EUR novemu dolžniku vrne. V zvezi z izkazanostjo vrednosti podedovanega premoženja izpostavlja, da je cenitveno poročilo ocenilo tržno vrednost podedovanega premoženja zgolj 5 mesecev in 19 dni po smrti zapustnika, da je zatrjeval, da na dan smrti zapustnika tržna vrednost zagotovo ni bila višja zato četudi sodišče meni, da novi dolžnik ni uspel dokazati, da je bila na dan smrti zapustnika vrednost podedovanega premoženja še nižja od ocenjene po navedenem cenitvenem poročilu, je zagotovo izkazal, da je bilo premoženje vredno toliko, kot izhaja iz priloženega cenitvenega poročila. Sodišču prve stopnje pri tem še očita, da je spregledalo, da so ostale vse trditve novega dolžnika po upniku neprerekane, zato bi jih sodišče prve stopnje moralo šteti za resnične. Podredno opozarja, da bi sodišče moralo upoštevati tudi pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti, vključno z razveljavljeno določbo 1060. člena OZ, saj pazi sodišče na pravilno uporabo materialnega prava po uradni dolžnosti, obveznost plačila obresti pa je v konkretni zadevi omejena do 1. 1. 2002, ker so tega dne zamudne obresti presegle glavnico. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter ugoditev ugovoru še v preostalem delu oziroma razveljavitev izpodbijanega dela sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Razlogi sodišča prve stopnje o pravno relevantnih dejstvih so konkretni in jasni, si ne nasprotujejo in ne nasprotujejo izreku, zato so pritožbeni očitki o obremenjenosti sklepa z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, neutemeljeni. V kolikor pa se pritožba z razlogi ne strinja, pa lahko to predstavlja le pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe materialnega prava1. 5. Očitki o kršitvi po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z ugotovitvijo, da iz listin ne izhaja, da je plačnik zapustnikovih dolgov dolžnik, dejansko pomenijo izpodbijanje dejanskega stanja, in bo nanje odgovorjeno v nadaljevanju. Protispisnost kot kršitev postopka je namreč podana le, kadar pri prenosu določenega podatka iz listinskega dokaznega gradiva v sklep pride do nepravilnosti. Izpostavljena ugotovitev pa ni temeljila na listini oziroma prenosu vsebine listine v obrazložitev, temveč je sodišče to ugotovilo na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov.

6. Ker iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov po zaslišanju dolžnika ter prič M. Č. in V. Č., so pritožbeni očitki o obremenjenosti sklepa s kršitvijo po 8. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ neutemeljeni.

7. Pritožbeno izpodbijana je odločitev o ugovoru, ki ga je novi dolžnik (dedič po pokojnem prvotnem dolžniku) vložil po določbi prvega odstavka 56. a člena ZIZ zoper sklep o izvršbi iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ (da obveznost ni prešla nanj). Po splošnem pravilu 142. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.

8. Glede na razloge sodišče prve stopnje, je novi dolžnik zatrjeval, da je že poplačal dolgove zapustnika do višine vrednosti podedovanega premoženja. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da iz listin, ki jih je dolžnik priložil k ugovoru, ne izhaja, da bi zneske poravnal dolžnik oziroma da bi bili zneski plačani v imenu zapustnika, prav tako pa iz priloženih listin ne izhaja, da bi zapustnik bil dolžan vrniti dolžniku zneske, ki naj bi jih ta plačal zapustnikovim upnikom. Pri tem je zavrnilo dokazna predloga z zaslišanjem dolžnika ter predlaganih prič kot nesubstancirana. Po vpogledu v spisovne podatke, je pritrditi pritožbi, da se je novi dolžnik v zvezi s trditvami o poplačilu zapustnikovih dolgov do višine vrednosti podedovanega premoženja (torej v zvezi s temeljem in višino svoje terjatve do zapustnika), skliceval na in kot dokaz priložil tudi oporoko z dne 30. 11. 2007. Ker sodišče prve stopnje tega dokaza v zvezi s temi trditvami sploh ni dokazno presojalo, pritožba utemeljeno opozarja, da je zaradi nepopolne dokazne ocene neprepričljiv zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ni dokazal, da bi poplačal dolgove zapustnika do višine vrednosti podedovanega premoženja ter da mu je zapustnik bil to dolžan vrniti.

9. Pritožba pravilno izpostavlja tudi, da upnik zatrjevane višine vrednosti podedovanega premoženja ni (konkretizirano) prerekal (vpogled v l. št. 33 spisa), zato je utemeljen tudi pritožbeni očitek o nepravilni uporabi oziroma neuporabi določbe drugega odstavka 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki predstavlja relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

10. Ker sodišče druge stopnje zaradi narave stvari ne more odpraviti omenjene pomanjkljivosti, saj bi sicer poseglo v strankino pravico do pravnega sredstva, je pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno odločiti o utemeljenosti ugovora novega dolžnika zoper sklep o izvršbi po prvem odstavku 56.a člena ZIZ, pri čemer naj odpravi pomanjkljivosti dokazne ocene, na katere je opozorilo pritožbeno sodišče ter pri presoji ugovora upošteva tudi določbo 58. člena ZIZ ter določbo 212. člena in drugega odstavka 214. člena ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ.

11. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

1 Primerjaj tudi: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 309.