Jedro

Dejstvo, da je bil tožnik z zadnjim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 7. 5. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj, saj rok za umik tožbe ni določen ne v ZDSS-1 ne v ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani del sklepa potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek (I. točka izreka). Sklenilo je še, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžan povrniti njene stroške postopka v višini 81,93 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj je navedlo, da je tožena stranka priglasila 100 točk za odgovor na tožbo in 75 točk za pripravljalno vlogo, kar pa ne drži. Navaja, da je v skladu z Odvetniško tarifo (OT) s pripravljalno vlogo z dne 19. 4. 2018 priglasila 200 točk za odgovor na tožbo in 150 točk za navedeno pripravljalno vlogo, ti stroški pa ji po OT tudi pripadajo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP).

5. Sodišče prve stopnje je o stroških postopka po umiku tožbe odločilo na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP. Zavzemanje tožene stranke za priznanje višjih stroškov postopka ni utemeljeno, saj je ob pravilni uporabi materialnega prava treba stroške postopka v predmetni zadevi odmeriti na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, po kateri mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Dejstvo, da je bil tožnik z zadnjim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 7. 5. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj, saj rok za umik tožbe ni določen ne v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) ne v ZPP. Med seznanitvijo z izpolnitvijo in umikom tožbe sta potekla dva meseca, v tem času pa ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Zgolj razpis naroka za glavno obravnavo, ki je bil kasneje preklican, ni oprava procesnega dejanja in ne vpliva na presojo, da je tožnik umaknil tožbo takoj po izpolnitvi pretežnega dela zahtevkov. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, da je priglasila višje stroške postopka, ki bi jih moralo sodišče naložiti v plačilo tožniku.

6. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).