14. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. Ž. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 28. marca 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 28/2003 z dne 30. 3. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 2061/2001 z dne 9. 10. 2002, s sklepom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-248/01 z dne 30. 10. 2001 in s sklepom Sekretariata za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi št. 36305-2/93 z dne 5. 11. 1993 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sekretariat za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi je s sklepom z dne 5. 11. 1993 ustavil postopek za denacionalizacijo parcele št. 384 k. o. V. - V. (v naravi šolski objekt), katere vrnitev je v okviru denacionalizacijskega zahtevka zahteval A. A. Ž. Pri tem je Sekretariat navedel, da se postopek ustavi, ker je vlagatelj zahtevka na ustni obravnavi dne 14. 10. 1993 umaknil denacionalizacijski zahtevek, ki se je nanašal na prej navedeno parcelo. Sklep je po ugotovitvah tega organa postal pravnomočen dne 25. 11. 1993. Zoper ta sklep je dne 29. 4. 2001 pritožnik vložil pritožbo in v njej navedel, da vlagatelj zahtevka (župnik C. C.) ni umaknil zahtevka ter da se ustne obravnave, na kateri naj bi to storil, ni udeležil. Pritožnik, ki ga je zastopal novi župnik, je tudi navedel, da sklep o ustavitvi postopka vlagatelju sploh ni bil vročen, podpis na vročilnici pa naj ne bi bil pristen. Pri tem je navedel, da je v denacionalizacijskih spisih za primerjavo dovolj podpisov in pisanj vlagatelja denacionalizacijskega zahtevka. Upravni organ druge stopnje je pritožbo kot prepozno zavrgel. Glede pristnosti podpisa je navedel, da so pritožnikove trditve pavšalne ter da zanje ni ponudil nobenih dokazov. Ob navedenem je štel, da je bil sklep upravnega organa prve stopnje pravilno vročen vlagatelju zahtevka in ker se ta nanj ni pritožil, je odločitev postala pravnomočna in jo je moč izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. Upravno sodišče je zavrnilo tožbo v upravnem sporu. Strinjalo se je s stališčem upravnega organa druge stopnje, da je bil sklep o ustavitvi postopka vročen vlagatelju denacionalizacijskega zahtevka. Ob taki oceni je Upravno sodišče pritrdilo drugostopnemu upravnemu organu, da je treba pritožbo zoper sklep o ustavitvi (ki je bila vložena skoraj 8 let kasneje) kot prepozno zavreči. Vrhovno sodišče se je z ugotovitvami Upravnega sodišča in upravnega organa o tem, kdaj je sklep o ustavitvi denacionalizacijskega postopka postal pravnomočen, strinjalo; tudi Vrhovno sodišče je opozorilo, da je v pravnomočne odločbe možno posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da se do njegovih očitkov, ki se nanašajo na nevročitev sklepa o ustavitvi denacionalizacijskega postopka, ni opredelil upravni organ druge stopnje, kakor tudi ne obe sodišči. Obema sodiščema očita, da sta ugovore o nepristnem podpisu na vročilnici zavračali s sklicevanjem na listino, na kateri naj bi bil ta podpis (vročilnica), ne da bi o tem izvedli kakršenkoli dokaz. S tem naj bi sodišči kršili načelo, da je Slovenija pravna država (2. člen Ustave), pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave) in pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

B.

3.Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je odločalo o pritožbi zoper sklep o ustavitvi denacionalizacijskega postopka, je štelo, da so trditve pritožnika o nepristnem podpisu na vročilnici pavšalne ter da zanje ni ponudil nobenih dokazov. Ob taki dokazni oceni je glede na vročilnico, na kateri je bil podpisan vlagatelj zahtevka, po poteku roka za vložitev pritožbe ugotovilo, da je sklep postal pravnomočen. Tako izhaja, da ne drži pritožnikov očitek, da se upravni organ druge stopnje ni opredelil do njegovih ugovorov. Obe sodišči sta odločitev upravnega organa druge stopnje označili kot pravilno, kar pomeni, da sta sprejeli njegovo dokazno oceno in posledično ugotovitev, da pritožnik ni uspel dokazati, da (mu) sklep upravnega organa prve stopnje ni bil vročen na dan, ki je označen na vročilnici. Sodiščema, ki sta glede na navedeno zavrnili tožbo in pritožbo ter se pri tem sklicevali na vročilnico kot edini nesporni dokaz o opravljeni vročitvi, ni mogoče očitati kršitve pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave). Neutemeljen pa je tudi očitek o kršitvi pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Pritožnik je namreč zoper odločitev upravnega organa prve stopnje in zoper odločitev Upravnega sodišča lahko vložil pritožbo, kar je tudi storil. Upravni organ druge stopnje oziroma Vrhovno sodišče sta pritožniku tudi pojasnili, zakaj s pravnim sredstvom ni uspel.

4.Ustavne pritožbe tudi ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na 2. člen Ustave, saj ta člen neposredno ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan