Jedro

Pri sporu med delodajalcem in Zavodom iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja, predvidenih v 48. a členu ZZZPB, ne gre za nobenega od socialnih sporov, izrecno naštetih v 7. členu ZDSS-1. Medsebojne pravice in obveznosti so urejene s pogodbo, zato gre za povsem civilnopravno razmerje in premoženjski spor, za reševanje katerih je pristojno redno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

Obrazložitev

Tožnik je v tožbi, vloženi pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani dne 10. 6. 2004, navajal, da je s toženo stranko kot samostojnim podjetnikom sklenil pogodbo o povračilu stroškov plačila prispevkov na podlagi 48. a člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 69/98 - ZZZPB). Ker tožena stranka svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnila, zahteva Zavod vračilo prejetih sredstev.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je s sklepom št. Ps 1442/2004-5 z dne 29. 9. 2004 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču na Jesenicah. Štelo je, da spor ne spada med socialne spore, za katere 7. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - ZDSS) predpisuje pristojnost socialnega sodišča. Tožeča stranka uveljavlja povračilo prispevkov, kar je eden izmed ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Odobritev povračila prispevkov je ukrep aktivne politike zaposlovanja, o čemer delodajalec in Zavod skleneta pogodbo, zaradi česar naj bi šlo za civilni oziroma premoženjski spor.

Okrajno sodišče na Jesenicah pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo spor o pristojnosti pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, ki je po določilih 2. odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list Republike Slovenije, št. 36/2004 - ZPP) pristojno za reševanje sporov o pristojnosti med sodišči razne vrste. V predlogu navaja, da je toženec pogodbo z Zavodom sklenil kot samostojni podjetnik, vtoževani znesek pa predstavlja plačane prispevke zanj kot samozaposlenega. Dejansko gre torej za razmerje med zavodom in uživalcem pravice iz naslova brezposelnosti, torej za socialni spor. Tako naj bi Vrhovno sodišče že odločilo v zadevi opr. št. VIII R 41/2005. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče. Vrhovno sodišče je v podobnih sporih o pristojnosti med socialnim in rednim sodiščem že odločalo (sklepi opr. št. VIII R 14/2004 z dne 6. 9. 2004, VIII R 22/2004 z dne 10. 12. 2004, VIII R 23/2004 z dne 10. 12. 2004 in VIII R 7/2005 z dne 17. 3. 2005). V teh primerih je enako odločilo, da je v tovrstnih sporih pristojno redno sodišče, ker ne gre za enega od izrecno določenih socialnih sporov. V navedenih zadevah je Vrhovno sodišče odločalo na podlagi 5. člena ZDSS, vendar tudi novi Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004 - ZDSS-1) ni prinesel sprememb v določbah o pristojnosti v socialnih sporih, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev (določbe ZDSS-1 je na podlagi prvega odstavka 84. člena ZDSS-1 treba uporabiti v obravnavani zadevi tudi za odločitev o pristojnosti). V predmetnem sporu ne gre za spor iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in tudi ne za spor o plačevanju prispevkov za to zavarovanje (prva alinea 3. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1). Prav tako ne gre za spor o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev ali spor o povrnitvi škode, ki bi jo zavarovanec povzročil zavodu (drugi odstavek 7. člena ZDSS-1). V obravnavani zadevi ne gre za nobenega od izrecno naštetih socialnih sporov, temveč gre za spor med delodajalcem in Zavodom iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja, predvidenih v 48. a členu ZZZPB. Medsebojne pravice in obveznosti so urejene s pogodbo med zavodom in delodajalcem. Zato gre za povsem civilnopravno razmerje in premoženjski spor, za reševanje katerih je pristojno redno sodišče. Ker gre za spor med dvema gospodarskima subjektoma, ga je na podlagi 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP treba obravnavati kot gospodarski spor, za katerega je pristojno okrožno sodišče. V zadevi opr. št. VIII R 41/2005 ni šlo za spor med Zavodom in delodajalcem, temveč neposredno za spor med Zavodom in brezposelno osebo, čeprav tudi glede pravic iz okvira aktivne politike zaposlovanja. Zato navedena zadeva z obravnavano ni primerljiva. Pri tem ne sme motiti dejstvo, da je tožena stranka ne samo delodajalec, temveč tudi (samo)zaposlena oseba, za katero zavod na podlagi 48. a člena ZZZPB plačuje prispevke. Še vedno gre za razmerje med samostojnim podjetnikom in Zavodom, ki v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja povrne del prispevkov za socialno zavarovanje delodajalcu, ki zaposli brezposelno osebo. Ni razloga za drugačno obravnavanje narave spora tudi, kadar je taka oseba (ali ena od njih) tudi samostojni podjetnik sam.

Glede na navedeno je ob upoštevanju določb 24. in 25. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 19. člena ZDSS-1, Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno okrožno sodišče in sicer sodišče v Kranju, kot splošno krajevno pristojno za toženca (prvi odstavek 46. člena ZPP).