11. 4. 2013

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Hrastnik, na seji 11. aprila 2013

odločilo:

Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Hrastnik št. 101220103 z dne 26. 8. 2012 je pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S plačilnim nalogom Policijske postaje Hrastnik je bil kršitelj spoznan za odgovornega storitve prekrškov po prvem odstavku 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 – v nadaljevanju ZJRM-1), po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1 in po prvem odstavku 22. člena ZJRM-1. Zagovornica kršitelja je zoper plačilni nalog vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ v skladu s sedmim odstavkom 63. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZP-1) posredoval v odločitev Okrajnemu sodišču v Trbovljah.

2.Okrajno sodišče v Trbovljah se je s sklepom št. ZSV 142/2012 z dne 17. 10. 2012 izreklo za nepristojno. V obrazložitvi je navedlo, da je bil izpodbijani plačilni nalog izdan na podlagi 57.a člena ZP-1 (posebni primeri plačilnega naloga). Kršitelj naj bi bil v pravnem pouku opozorjen, da lahko zoper plačilni nalog v osmih dneh vloži ugovor, ki šteje kot pisna izjava o prekršku, o njem pa bo odločil prekrškovni organ z odločbo. Hkrati naj bi bil kršitelj poučen tudi tako, da zoper plačilni nalog ni dovoljen ugovor, temveč zahteva za sodno varstvo, če je bil plačilni nalog izdan in vročen potem, ko mu je prekrškovni organ na kraju neposredno omogočil, da se izjavi o prekršku. Po ugotovitvah sodišča je policist v plačilnem nalogu pod rubriko "zapisnik o izjavi kršitelja" sicer navedel, da je bilo kršitelju že ob storitvi omogočeno izjaviti se o prekršku in da je podal kratko izjavo, vendar kršitelj zapisnika o izjavi ni podpisal. Sodišče je zato zaključilo, da ni mogoče šteti, da mu je bilo omogočeno izjaviti se o prekršku že na kraju storitve, kar bi hkrati pomenilo, da kasneje v postopku ne bi smel navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. Zaradi varovanja kršiteljeve pravice do izjave je zato po stališču sodišča treba kršiteljevo zahtevo za sodno varstvo šteti kot ugovor, o ugovoru pa je pristojen odločati prekrškovni organ.

3.Prekrškovni organ vlaga zahtevo za odločitev v sporu glede pristojnosti. Navaja, da je bil plačilni nalog kršitelju vročen v skladu s petim odstavkom 57.a člena ZP-1 potem, ko mu je bilo omogočeno, da se izjavi o prekršku. Pouk in izjava kršitelja naj bi bila vnesena v zapisnik, ki ga kršitelj ni podpisal, razlogov za odklonitev podpisa pa ni navedel. V skladu s tretjim odstavkom 55. člena ZP-1 naj bi uradna oseba to zaznamovala na zapisniku. Prekrškovni organ meni, da zato za odločanje v tej zadevi ni podana njegova pristojnost.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, lahko po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.

5.Člen 57.a ZP-1 določa dve pravni sredstvi zoper t. i. posebni plačilni nalog: ugovor in zahtevo za sodno varstvo. Katero od navedenih pravnih sredstev je mogoče vložiti v konkretni zadevi, se ugotavlja na podlagi četrtega in petega odstavka 57.a člena ZP-1. O ugovoru odloča prekrškovni organ z odločbo, o zahtevi za sodno varstvo pa sodišče. Navedeni določbi imata zato hkrati naravo pravil, ki razmejujejo pristojnost za odločanje o pravnih sredstvih zoper posebni plačilni nalog med prekrškovnim organom in sodiščem.

6.V skladu s četrtim odstavkom 57.a člena ZP-1 zoper posebni plačilni nalog ni dovoljena zahteva za sodno varstvo, kršitelj pa ima v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga pravico do ugovora. Na podlagi ugovora prekrškovni organ plačilni nalog odpravi in o ugovoru odloči z odločbo o prekršku ali postopek ustavi, pri čemer ugovor šteje kot izjava v hitrem postopku o prekršku. Plačilni nalog vsebuje tudi pouk o dolžnosti plačila globe po 57. členu ZP-1, o pravici do ugovora in načinu njegove vložitve ter o tem, da mora kršitelj v ugovoru navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati. Izjema od take ureditve je določena v petem odstavku 57.a člena ZP-1. Če je prekrškovni organ posebni plačilni nalog izdal in vročil kršitelju potem, ko mu je na kraju prekrška omogočil, da se neposredno po storjenem prekršku osebno izjavi o prekršku (55. člen ZP-1), se v plačilnem nalogu kratko navede izjava kršitelja o dejanju. Zoper tak plačilni nalog kršitelj nima pravice do ugovora, dovoljena pa je zahteva za sodno varstvo.

7.Odgovor na vprašanje, ali je zoper posebni plačilni nalog dovoljen ugovor ali zahteva za sodno varstvo (in s tem, kateri organ je pristojen), je odvisen od tega, ali je prekrškovni organ vodil hitri postopek na podlagi četrtega ali na podlagi petega odstavka 57.a člena ZP-1. Po ugotovitvah sodišča je policist v obravnavanem posebnem plačilnem nalogu pod rubriko "zapisnik o izjavi kršitelja" sicer označil, da je bilo kršitelju ob storitvi omogočeno izjaviti se o prekršku in da je podal kratko izjavo, vendar kršitelj zapisnika o izjavi ni podpisal. Zato po stališču sodišča ni mogoče šteti, da je bilo kršitelju že na kraju storitve prekrška omogočeno, da se je neposredno po storjenem prekršku osebno izjavil o prekršku. Ker kršitelj ni podpisal zapisnika o izjavi, je sodišče zaradi varovanja njegove pravice do izjave ter do navajanja dejstev in dokazov v njegovo korist vloženo zahtevo za sodno varstvo štelo kot ugovor, o katerem je pristojen odločiti prekrškovni organ. Zato se je sodišče izreklo za nepristojno. Vendar okoliščina, da kršitelj zapisnika o izjavi in prejema plačilnega naloga ni podpisal, po presoji Ustavnega sodišča sama po sebi ne pomeni, da prekrškovni organ kršitelju ni omogočil, da se neposredno po storjenem prekršku osebno izjavi o prekršku. Zavrnitev podpisa, za katero kršitelj ni navedel razlogov, je bila v skladu s tretjim odstavkom 55. člena ZP-1 zaznamovana na plačilnem nalogu in je bil postopek pred izdajo plačilnega naloga voden na podlagi petega odstavka 57.a člena ZP-1. Zoper tak posebni plačilni nalog pa je dovoljena zahteva za sodno varstvo, o kateri odloča sodišče. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik