Jedro

V skladu s 5. alineo 89. člena ZDR je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi neutemeljen, če gre za „udeležbo v sindikalnih dejavnostih med delovnim časom v dogovoru z delodajalcem“. Ta določba pomeni, da ni podana kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, če je sindikalni zaupnik predhodno in pravočasno obvestil pristojnega delavca delodajalca o odsotnosti z dela. Način obveščanja je lahko določen v dogovoru med sindikatom in delodajalcem ali/in delodajalcem in delavcem.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 22.3.2004 nezakonita, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo temveč še traja in da se mu zato za nazaj priznajo vse pravice iz dela in po delu. Ugotovilo je, da tožnik v dneh 27.1., 4. in 5.2. ter 13.2.2004 ni neopravičeno izostal z dela, ker je bila odsotnost povezana z njegovo sindikalno dejavnostjo. Ugotovilo je tudi, da odsotnost z dela dne 13.2.2004 ni povezana s tožnikovo sindikalno dejavnostjo in da je imel tega dne odobren letni dopust. Sodišče prve stopnje ni izvajalo dokazov o tem, koga, na kakšen način in kdaj je tožnik dolžan obvestiti o njegovih odsotnostih z dela v zvezi z njegovo sindikalno dejavnostjo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da sodišče izpodbijane sodbe ni obrazložilo o odločilnih dejstvih, ki se nanašajo na obvestilo tožnika o odsotnosti z dela, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče ni kot bistvenega štelo vprašanja, ali je tožnik o nameravanih odsotnostih v kritičnih dneh sploh obvestil svojega delodajalca. Zmotno je tudi uporabilo materialno pravo, saj je za odpoved pogodbe o zaposlitvi obstajal resen in utemeljen razlog. Sodišče je zmotno in nepopolno ugotavljalo dejansko stanje, ki ga je oprlo samo na izjave in izpovedi tožnika, prezrlo pa je izjave zaslišanih prič. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje spremeni in tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 357. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zaradi določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni smelo preizkušati.

Revizija je ugotovila v reviziji očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je glede na določbo 113. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Uradni list RS, št. 42/2002), po kateri sindikalnemu zaupniku ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja sindikata, katerega član je, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca, zaključilo, da tožniku ni mogoče očitati, da ni ravnal v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi in da mu zato tožena stranka ne bi smela odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Tak zaključek je sprejelo tudi sodišče druge stopnje. Sodišču je pri tem zadoščala ugotovitev, da je imel tožnik razlog za odsotnost, in da opravičilo na zagovoru zadošča. Če bi bil sporen samo izostanek z dela, bi taka ugotovitev lahko zadoščala za odločitev (oziroma obrazložitev sodbe), če pa je tožnik imel obveznost, da v primeru odsotnosti z dela (tudi zaradi sindikalnega dela) delodajalca predhodno obvesti, pa to ne bi zadoščalo. Sodišče se ni dovolj ukvarjalo z vprašanjema (kljub trditvam tožene stranke in kljub temu, da so priče vsaj deloma podale izjave tudi v to smer) in sodbi tudi nimata razlogov o tem, ali je bil tožnik dolžan pred (sicer opravičeno) odsotnostjo z dela opravičiti svoj izostanek in komu ter ali je svoje izostanke v spornih dneh ustrezno opravičil, čeprav je bil eden od razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi ta, da tožnik nadrejenih ni obvestil o razlogih odsotnosti z dela.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bila tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi, ker naj v dnevih 27.1., 4.2., 5.2. in 13.2.2004 ne bi bil opravičeno odsoten z dela. Sodišče je utemeljeno ugotovilo (ta del je tudi ustrezno obrazložen), da je tožnik 13.2.2004 sicer normalno in pred začetkom dela prišel na delo in se s predpostavljenim dogovoril za dopust. Ker je imel za ta dan dovoljenje za izostanek z dela od predpostavljenega, tak izostanek z dela ne more biti resen in utemeljen razlog, ki bi lahko bil podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Drugačna pa je situacija glede preostalih treh dni. Tožnik je zaslišan na obravnavi 7.7.2004 izpovedal, da (listovna št. 43) je bil glede njegove odsotnosti v zvezi s sindikalno dejavnostjo dogovor z upravo, da je dolžan predhodno obveščati njegove odsotnosti in to tako, da je bil dolžan obvestiti najprej njegovega delovodjo, če njega ni bilo pa »obračunovalko«. Prvi del izpovedbe je bil potrjen z izjavo »delovodje« (vodja izmene M.), drugega dela pa priča (obračunovalka B.) ni potrdila. Zato že v tem delu izpodbijana sodba in sodba sodišča prve stopnje nista ustrezno obrazloženi, pa čeprav gre za eno od odločilnih dejstev, na podlagi katerega bi lahko zaključili, ali obstajajo razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in ali je tožnik ravnal v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi. Še bolj bistveno vprašanje, ki niti v sodbi sodišča prve stopnje niti v izpodbijani sodbi nima razlogov, pa bi jih moralo imeti, je, ali je tožnik o spornih izostankih delodajalca res pravočasno obvestil. Ugotovitev sodišča, da je tožnik že 15.3.2004 toženo stranko seznanil z razlogi svoje odsotnosti, in da je bil razlog odsotnosti opravičen, ker je šlo za opravljanje sindikalnega dela, kar naj bi po mnenju sodišča zadoščalo za ugotovitev, da tožnik ni ravnal v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo in s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je v nasprotju tudi z izpovedbo tožnika, da je bil dolžan delodajalca predhodno obveščati glede odsotnosti v zvezi s sindikalno dejavnostjo. Odsotnost z dela brez predhodnega obvestila bi lahko pomenila tudi ravnanje, ki ni v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Zato bi po mnenju revizijskega sodišča tako glede dogovora sindikalni zaupnik - uprava tožene stranke kot tudi glede predhodnega obveščanja delodajalca o odsotnosti morala biti izpodbijana sodba in sodba sodišča prve stopnje obrazloženi, saj gre za bistvena in za odločitev odločilna dejstva. Ker brez teh dejstev oziroma razlogov izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, saj ni mogoče ugotoviti, ali je tožnik s svojim postopanjem kršil zakon, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, kar naj bi posledično pomenilo, da ne uživa zaščite po 113. členu ZDR in bi mu zato tožena stranka lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga po določi 3. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, je revizijsko sodišče ugotovilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki jo sicer sodišču tudi izrecno očita revizija.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno in tudi zmotno ugotovljeno. Tožena stranka je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga, ker bi naj kršil določbo iz 3. vrstice prvega odstavka 88. člena ZDR („kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja“). Ker je bil tožnik sindikalni zaupnik, je za materialno pravno pravilno odločitev ob navedeni določbi ZDR upoštevati tudi določbo 89. člena ZDR, ki ureja neutemeljene odpovedne razloge. (Na to določbo opozarja tudi revizija). V 5. vrstici navedenega člena je določeno, da je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi neutemeljen, če gre za „udeležbo v sindikalnih dejavnostih med delovnim časom v dogovoru z delodajalcem“. Ta določba pomeni, da ni podana kršitev določbe 88. člena ZDR, če je sindikalni zaupnik predhodno in pravočasno obvestil pristojnega delavca delodajalca o odsotnosti z dela. Način obveščanja je lahko določen v dogovoru med sindikatom in delodajalcem ali/in delodajalcem in delavcem. Sodišče prve stopnje dokazov v zvezi s to okoliščino ni izvajalo.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 379. člena in drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo, razveljavilo sodbi sodišč prve in druge stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.