Jedro

Za pravilno uporabo prava (ZST ali ZST-1) je ključna ugotovitev, kdaj je postopek v tej zadevi začel teči in ali je že pravnomočno zaključen. Ker toženec v pritožbi zoper sodbo trdi, da mu ta ni bila vročena, višje sodišče ob tokratnem odločanju ne more prejudicirati odločitve o utemeljenosti take pritožbe, zato šteje, da postopek ni pravnomočno zaključen. Čim je tako, je odločitev sodišča pod 1. točko izreka napačna zato, ker je sodna taksa nepravilno odmerjena, pod 2. točko izreka pa zato, ker je bil pozivni postopek v primeru predloga za taksno oprostitev drugačen od sedaj veljavnega oziroma je bilo treba predlog utemeljiti z drugimi dokazili kot sedaj.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s 1. točko izreka delno ugodilo toženčevemu ugovoru zoper plačilni nalog in ga spremenilo tako, da je sodno takso za pritožbo z 1.227,00 EUR znižalo na 567,00 EUR ter za ta znesek izdalo nov plačilni nalog, ki je sestavni del tega sklepa. Nadalje je, z 2. točko izreka, zavrglo toženčev predlog za oprostitev plačila sodne takse, ker se toženec ni odzval na poziv sodišča in predloga ni podal na formaliziranem obrazcu.

2. Toženec v pravočasni, a laični pritožbi navaja, da z dosedanjim potekom postopka sploh ni bil seznanjen, zato se sprašuje, ali je sodna taksa za pritožbo zoper tako postopanje sodišča sploh potrebna. V nadaljevanju opisuje svoje premoženjsko stanje ter opozarja, da do obrazca ni imel možnosti priti. Sklepno navaja, da sklep izpodbija v celoti, in smiselno predlaga njegovo razveljavitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je toženčevi pritožbi ugodilo iz razlogov, na katere je, upoštevaje drugi odstavek 350. člena ZPP, dolžno paziti po uradni dolžnosti. Ugotovilo je namreč, da je sodišče pri odločanju o odmeri toženčeve takse za pritožbo zoper sodbo z dne 24. 11. 2003 uporabilo določbe ZST-1, ki v 39. členu določa, da se taksa v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, pa vse do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Za pravilno uporabo prava (ZST ali ZST-1) je ključna ugotovitev, kdaj je postopek v tej zadevi začel teči in ali je že pravnomočno zaključen.

5. Ni dvoma, da je tu obravnavani pravdni postopek začel teči davno pred uveljavitvijo ZST-1, vprašanje pa je, ali je postopek že pravnomočno zaključen ali ne. Nosilni razlog toženčeve pritožbe je v tem, da mu izpodbijana sodba ni bila nikoli vročena ter da tudi ni vedel za tek (ponovljenega) postopka, s čimer uveljavlja pritožbeni razlog absolutno bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 399. člena ZPP. Če je toženčev očitek utemeljen, potem postopek ni pravnomočno zaključen, saj sodba ne more postati pravnomočna, dokler o toženčevi pritožbi zoper njo ni odločeno. Višje sodišče ob odločanju o tej pritožbi ne more prejudicirati, ali je toženčeva pritožba zoper sodbo utemeljena ali ne, zato šteje, da postopek ni pravnomočno zaključen, saj o utemeljenosti toženčeve pritožbe zoper sodbo še ni odločeno. Čim je tako, je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna zato, ker je treba za odmero takse in postopek uporabiti ZST, sodišče pa je uporabilo ZST-1. Izpodbijana odločitev pod 1. točko izreka napačna zato, ker je sodna taksa nepravilno odmerjena (plačilni nalog je, kot izhaja iz izreka, sestavni del izpodbijanega sklepa), pod 2. točko izreka pa zato, ker je bil pozivni postopek v primeru predloga za taksno oprostitev drugačen od sedaj veljavnega oziroma je bilo treba predlog za oprostitev utemeljiti z drugimi dokazili kot sedaj (primerjaj tretji odstavek 13. člena ZST).

6. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče bo moralo zaradi zgoraj navedenih razlogov znova (pravilno) odmeriti sodno takso, nato pa bo imel toženec znova možnost, da zaprosi za taksno oprostitev.