Up-111/01

16. 12. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 27. november 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 105/2000 z dne 21. 12. 2000 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča št. Ps 1341/96 z dne 11. 2. 2000 se ne sprejme.

2.Pritožnica sama nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica izpodbija sodbo, s katero je Višje delovno in socialno sodišče zavrnilo njeno pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je zavrnilo njen zahtevek za izplačilo zamudnih obresti, ki naj bi jih bil dolžan plačati Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod), ker je nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu odmeril in izplačal za več mesecev nazaj. Po stališču sodišč je bilo za odločitev v zadevi bistveno vprašanje, ali je bil na strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izpolnjen pogoj dolžniške zamude. Ker je Zakon o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - ZOR) v prvem odstavku 324. člena določal, da pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev, ta rok pa se je glede na prvi odstavek 243. člena tedanjega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 in nasl. - ZPIZ) ugotavljal po prvem odstavku 218. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 p.b. - ZUP86), po katerem je rok za izdajo odločbe dva meseca od uvedbe postopka, in je bil v vseh postopkih pred odmero obravnavanega nadomestila spoštovan, Zavod z izplačilom konec meseca aprila ni prišel v zamudo. Okoliščina, da je moral nadomestilo priznati za nazaj, naj v tem primeru ne bi predstavljala zamude. Nadomestilo zapade v plačilo skupaj s plačo, vendar od tedaj dalje, ko je z odločbo odmerjeno.

Pritožnica meni, da "upoštevaje formalizem upravnobirokratskega postopka" Zavod dejansko ni bil v zamudi, vendar pa naj bi sodišče v zvezi z ugotavljanjem zamude oziroma zapadlosti nadomestila plače materialno pravo uporabilo zmotno.

Ker je upravičenje iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prejela z zamudo in v manjši realni vrednosti, naj bi ji bile kršene pravice iz 22., 50. in 52. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavno pritožbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z izpodbijanim aktom kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Za tak primer gre, če sodišče zakon uporabi tako, da mu da vsebino, ki ni v skladu z Ustavo, ali če je odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče šteti za arbitrarno. Takšnih kršitev pa pritožnica ni izkazala.

4.Pritožnica meni, da ji je bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ker naj bi sodišče nadomestilo plače, ki ji gre iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, z vidika pripadanja zamudnih obresti obravnavalo drugače, kot v drugih primerih obravnava plačo. Pravnemu stališču sodišča, da Zavod ni prišel v zamudo, ker je o odmeri nadomestila in v vseh postopkih pred odmero obravnavanega nadomestila odločil v okviru dvomesečnega zakonskega roka, ni mogoče očitati, da bi bilo nesprejemljivo z vidika Ustave.

5.Očitka o kršitvi pravic do socialne varnosti iz 50. člena in pravic invalidov iz 52. člena Ustave, razen z navedbo, da je obravnavano nadomestilo prejela s časovnim zamikom in v manjši realni vrednosti, pritožnica ne utemeljuje, zato ga ni bilo mogoče preizkusiti.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za takšno drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki pa jih pritožnica ne navaja.

Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz druge točke izreka.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan