Jedro

Po 3. odstavku 63. člena ZPIZ-2 je svoj poklic delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Svoj poklic torej poleg dela na delovnem mestu, na podlagi katerega je bila oseba vključena v zavarovanje, vključuje tudi vsa druga dela, ki ustrezajo njenim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 10. 11. 2017 in št. ... z dne 6. 7. 2017 ter razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti s priznanjem pravic iz invalidskega zavarovanja.

2. Zoper sodbo se laično pritožuje tožnik. Težave s hrbtenico se z leti slabšajo. Vsakodnevno zlasti v mirovanju čuti bolečine, zato ne zmore polnega delovnika. Izvedenski organ je ugotovil, da je stanje dokončno. Zaključek sodišča, da delovna zmožnost ni okrnjena, je nelogičen in kontradiktoren. Prilaga medicinsko dokumentacijo1. V pritožbi, vloženi po odvetnici in iz vseh pritožbenih razlogov, tožnik predlaga spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku oziroma podredno razveljavitev in vrnitev v novo sojenje ter povračilo stroškov. Sodišče je pripombe na izvedensko mnenje zmotno ocenilo kot pavšalne in jih, čeprav nima medicinskega znanja za njihovo presojo, ni posredovalo izvedencu. Invalidnost je podana, ker so spremembe v zdravstvenem stanju dokončne in jih ni mogoče odpraviti. Po mnenju izvedenskega organa je stanje dokončno, ni mogoče pričakovati izboljšanja niti sprememb odpraviti z zdravljenem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Izvedensko mnenje ni jasno niti razumljivo. Čeprav ima številne zdravstvene težave, ki bistveno vplivajo na delovno zmožnost, njihov skupen učinek ni upoštevan. Že iz izvida osebnega pregleda na invalidski komisiji I. stopnje je razvidno, da se mu je zdravstveno stanje zaradi torakalne kifoze, bolečine v križu, nenormalnosti hoje in gibljivosti, sladkorne bolezni, celiakije, izrazitega zmanjšanja mišične mase, suma na miopatijo, golše in začetne senzorne polinevropatije poslabšalo.

Ni razvidno, katero delo oziroma poklic je bil upoštevan pri oceni invalidnosti. Sodba je v tem delu neobrazložena, zato je podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker je po oceni izvedenskega organa zmožen za lažje in razgibano delo, za težja dela ni sposoben. Dela refleksoterapevta, maserja in geološkega tehnika niso lahka. Zahtevajo prisilno držo, mišično moč, dvigovanje bremen, ponavljajoče se gibe, predklone, hojo in delo na terenu. Zdravstveno stanje je še ohranjeno, ker je že 5 let brez zaposlitve.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju ter pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)2, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih.

5. Zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana. Podana bi bila, če bi imela sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, zlasti pa, če bi bil izrek nerazumljiv, če bi nasprotoval samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sploh ne bi imela razlogov ali v njej ne bi bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali bi bili nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba takšnih pomanjkljivosti ne vsebuje in jo je mogoče preizkusiti.

6. Do kršitve določb postopka in posledično ne do nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v obravnavanem primeru ni prišlo niti zaradi nepridobitve dopolnilnega izvedenskega mnenja. Ne le, da je tožnik podal povsem pavšalne pripombe in dopolnitve izvedenskega mnenja niti zaslišanja izvedenca ni predlagal, s pridobljenim pisnim izvedenskim mnenjem je bilo eksplicitno in jasno odgovorjeno, da pri tožniku ni invalidnosti, zato njegova dopolnitev sploh ni bila potrebna. Pripombe so bile podane izključno v smeri bolečin, kar pa je bilo v izvedenskem mnenju že upoštevano. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je bilo dejansko stanje glede tožnikove delovne zmožnosti dovolj razčiščeno z izvedenimi dokazi.

7. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti zavrnilnih izpodbijanih odločb o pravicah iz invalidskega zavarovanja. Po oceni invalidskih komisij iz predsodnega upravnega postopka so pri tožniku potrebni nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju, zato ni invalidnosti.

V sodnem postopku je bila tožnikova delovna zmožnost razčiščevana s sodno izvedenskim mnenjem Komisije za fakultetna izvedenska mnenja (v nadaljevanju Komisija), ki je menila, da je pri tožniku stanje sicer dokončno, vendar pa ni prišlo do zmanjšanja delovne zmožnosti za svoj poklic.

8. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2),3 ki invalidnost definira in kategorizira v 63. členu. Skladno s 1. odstavkom 63. člena ZPIZ-2 je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Po splošnem delu definicije ugotavljanje invalidnosti ni več pogojeno s trajno spremembo v zdravstvenem stanju, vendar je invalidnost podana le, če gre za spremembe v zdravstvenem stanju, zaradi katerih je zavarovancu zmanjšana zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.

Po 3. odstavku 63. člena ZPIZ-2 je svoj poklic delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Svoj poklic torej poleg dela na delovnem mestu, na podlagi katerega je bila oseba vključena v zavarovanje, vključuje tudi vsa druga dela, ki ustrezajo njenim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje.

9. Komisija je ocenila, da je tožnikovo zdravstveno stanje dokončno, saj ni mogoče pričakovati izboljšanja niti ni mogoče sprememb v zdravstvenem stanju odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Vendar je ocenila, da ob takšnem dokončnem stanju ni prišlo do zmanjšanja delovne zmožnosti za tožnikov poklic. Še vedno je v polnem delovnem času zmožen za dela, ki jih je opravljal (refleksoterapevt, sekretar in varnostnik). Utemeljila je, da se tožnik že od otroštva obravnava zaradi težav s hrbtenico. Ima torakalno kifozo, zaradi katere je v preteklosti nosil steznik. V otroštvu so mu operativno korigirali deformacijo levega stopala. Zdravi se zaradi sladkorne bolezni, ki ni optimalno urejena. Ugotovljena je nodozna evtirotična golša, zdravil naj bi se tudi zaradi celiakije, vendar ustrezne dokumentacije v spisu ni. Obravnavan je bil zaradi suma na nevropatijo, dopuščena je možnost začetne senzorne diabetične polinevropatije, miopatija ni izključena. Glede na naravo dela izvedenski organ meni, da pri tožniku ni invalidnosti, saj je zmožen za fizično lažje in razgibano delo.

10. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodno izvedensko mnenje Komisije strokovno argumentirano in prepričljivo. Podano je na podlagi razpoložljive medicinske in delovne dokumentacije, izvida osebnega pregleda ter ob upoštevanju tožnikovega svojega poklica, skladno z definicijo iz 3. odstvaka 63. člena ZPIZ-2. Torej delovnega mesta refleksoterapevta, na katerem je tožnik, po izobrazbi geodetski tehnik, nazadnje delal, ter sekretarja in varnostnika, za katera ima tudi delovne izkušnje. Ker gre za fizično lažja dela, za katera je tožnik glede na ugotovljene spremembe v zdravstvenem stanju zmožen, stvarne razbremenitve niso potrebne, zato pritožbene navedbe v tej smeri niso utemeljene. Utemeljene niso niti pritožbene navedbe, da naj ne bi bilo upoštevano celotno zdravstveno stanje. Ugotavljanje invalidnosti zajema celovito in kompleksno obravnavo psiho somatskega zdravstvenega stanja zavarovanca ter vpliva na delovno zmožnost. Upoštevane so bile tudi tožnikove navedbe o bolečinah, ki jih je podal na osebnem pregledu pri izvedenskem organu.

11. Pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da je pri tožniku zdravstveno stanje sicer dokončno, vendar pa ni prišlo do zmanjšanja delovne zmožnosti za svoj poklic, zato pri njem ni invalidnosti. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti in priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja na temelju te kategorije.

12. Glede na vse predhodno navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Šele v pritožbi predložena medicinska dokumentacija v tem postopku kot pritožbena novota ne more biti upoštevna4. Nekateri od teh izvidov so bili že upoštevani v predsodnem in sodnem postopku. Poleg tega je bilo sodno izvedensko mnenje izdelano tudi na podlagi tožnikovega zdravstvenega kartona. Pritožbeno sodišče zgolj še pojasnjuje, da je po ustaljeni sodni praksi5 obseg sodne presoje dokončnega upravnega akta v materialnem in procesnem smislu vezan ter tudi omejen na dejansko stanje do izdaje dokončne odločbe. Morebitno kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanja pa je lahko predmet novega predsodnega postopka pri tožencu.

13. Ker tožnik, ki ga v pritožbenem postopku zastopa odvetnica, dodeljena z odločbo o brezplačni pravni pomoči,6 s pritožbo ni uspel, stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

1 Priloge A/18 do A/40 sodnega spisa. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 4 1. odstavek 337. člena ZPP. 5 Na primer Psp 27/2016, VIII Ips 82/2014. 6 Odločba BPP 140/2019 z dne 20. 3. 2019.