Jedro

Tožnik utemeljeno opozarja, da izpodbijana odločitev nima ustrezne obrazložitve. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe oziroma tabele točkovanja ne izhaja način, zakaj konkretno je pri posameznem merilu, kjer je določeno število točk v razponu, bilo dodeljeno ravno določeno število točk, ampak iz obrazložitve izpodbijane odločbe (tabele) izhaja samo koliko točk je tožnik pri posameznem merilu prejel. Tako ni razvidno vrednotenje merila oziroma uporaba točkovanja. Razlogi dodelitve točk pri posameznem merilu morajo biti namreč obrazloženi tako, da je akt mogoče preizkusiti, zato je utemeljeno tožnikovo sklicevanje, da navedena odločitev ni ustrezno obrazložena.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33110-16099/2016/9 z dne 18. 1. 2018 se odpravi in vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške v skupni višini 469,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je v izreku izpodbijanega akta št. 33110-16099/2016/9 z dne 18. 1. 2018 odločil, da se vloga A. A. vložena 6. 3. 2017 na javni razpis Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016, zavrne. Odločitev prvostopenjskega organa temelji na ugotovitvi, da strankina vloga izpolnjuje vse z Uredbo o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (v nadaljevanju Uredba) in Javnim razpisom za podukrep MO4.1: Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016, namenjene prilagoditvi zahtevam kmetovanja na gorskih območjih (v nadaljevanju Javni razpis) določene pogoje in kriterije, vendar so razpisana sredstva zaradi velikega števila popolnih vlog porabljena z vlogami, ki so prejele višje število točk. Na podlagi ocenitve vloge ob upoštevanju merila za izbor iz sedmega poglavja Javnega razpisa je strankina vloga dosegla 38 točk. Ker je popolna vloga, ki je bila odobrena, dosegla 43 točk, kar predstavlja najnižje število točk do porabe sredstev namenjenih za Javni razpis, vloga stranke pa je prejela 38 točk, je bilo treba odločiti kot v izreku.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil in pojasnil, da bi strankina vloga, tudi če bi bila ocenjena s 43 točkami dosegla enako število točk, kakor zadnja odobrena vloga, za katero so še zadoščala z Javnim razpisom razpisana sredstva. V skladu s 4. točko 13. poglavja Javnega razpisa se, če imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog na Javni razpis dve ali več vlog enako število prejetih točk, v skladu s četrtim odstavkom 93. člena Uredbe vloge odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog, določenega v Javnem razpisu. Iz primerjave ocenitve zadnje odobrene vloge in strankine vloge na podlagi ponderiranja meril Javnega razpisa, razvidnega iz tabele predstavljene v obrazložitvi drugostopenjskega akta, izhaja da je na podlagi ponderiranja meril strankina vloga dosegla 10,21 točk in zadnja odobrena vloga 10,50 točk. To pomeni, da četudi bi strankina vloga pri merilu vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelavo vina z zaščitenim geografskim poreklom prejela 5 točk, to ne bi moglo vplivati na drugačno odločitev prvostopenjska organa.

3. Tožnik odločitvi ugovarja. Navaja, da zanjo ni niti pravne, niti dejanske podlage in da je zato zavrnitev tožnikove vloge neutemeljena. Vloga bi morala biti ocenjena z najmanj 43 točkami. Upoštevati bi bilo treba, da gre pri tožniku za upravičenca s statusom mladega kmeta, zato je bilo v tem delu točkovanje z 0 točkami, namesto 5 točkami, nepravilno. Tožnik bi dodatne točke moral pridobiti tudi pri postavki Horizontalno in vertikalno povezovanje, kjer je prejel 3 točke namesto 5 možnih točk, ker izpolnjuje vse pogoje za najvišjo oceno iz tega naslova, prav tako pa bi moral biti pri merilu Vključenost v sheme kakovosti hrane ocenjen s 5 točkami. Nadalje navaja, da se naložba vsekakor nanaša na Prilagajanje podnebnim spremembam, saj bo investiranje sredstev v traktor, ki bo predmet porabe sredstev, pripomoglo k sodobnemu in lažjemu načinu kmetovanja. Traktor bo energetsko varčnejši, saj bo poraba goriva nižja in bo s tem onesnaževanje okolja manjše, zato bi moral biti pri tem kriteriju ocenjen z največ točkami. Zavrnitev tožnikove vloge je tako neutemeljena, v celoti pa je zmotna obrazložitev pritožbenega organa, ki navaja, da v primeru enake ocenitve vlog s 43 točkami, tožnikova vloga ne bila uspešna. Merilo ponderiranja v razpisnih pogojih ni bilo določeno, zato je takšno zatrjevanje nezakonito.

4. Tožnik predlaga, da sodišče izvede glavno obravnavo in izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem predlaga, da sodišče tožbo zavrne in predlaga, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Ocenjuje, da so ugovori, ki se nanašajo na ocenitev vloge po merilu Mladi kmetje, Horizontalno in vertikalno povezovanje, Podnebne spremembe in prilaganja nanje pritožbena novota. V zvezi z ugovorom, ki se nanaša na ponderiranje, pa tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je bil tožnik z vsebino prijavnega obrazca seznanjen s pogoji in obveznostmi Javnega razpisa, tudi pravilom 4. točke 13. poglavja Javnega razpis, ki se nanaša na ponderiranje meril. Sklicuje se na prepoved upoštevanja tožbenih novot in navaja tudi, da je vprašanje ocenitve zadnje uspešne vloge z 10,50 točkami po ponderiranih merilih, le izpeljano iz osnovnega vprašanja ocenitve iste vloge s 43 točkami po neponderiranih merilih. Zavrača predlog tožnika za zaslišanje članov komisije, ker je neutemeljen in se po vsebini nanaša na vprašanje pravilne uporabe materialnega prava in je zato v domeni razlage sodišča. Sklicuje se na sodbo in sklep X Ips 15/2017 z dne 7. 3. 2018. **K I. točki izreka:**

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik vložil tožbo na podlagi 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), v kateri izpodbija zakonitost akta izdanega na podlagi Javnega razpisa, torej gre v zadevi za upravno zadevo. Navedeno pomeni, da se mora v postopku izdaje takega akta upoštevati tudi osnovno pravilo obličnosti tega akta s temeljni sestavinami akta iz tretjega odstavka 210. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Mednje sodi tudi obrazložitev odločbe, katere sestavo določa 214. člen ZUP. Obrazložitev pa mora vsebovati med drugim obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katero se opira, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke.

8. Uvodoma sodišče ugotavlja, da v zadevi ni sporno izpolnjevanje splošnih pogojev iz točke 4.1. Javnega razpisa, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj, sporno pa je izpolnjevanje pogojev iz 7. poglavja Javnega razpisa (merila za ocenjevanje vlog).

9. Tožnik opozarja, da je obrazložitev odločbe nepopolna, ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe oziroma tabele točkovanja ne izhaja način, zakaj konkretno je pri posameznem merilu, kjer je določeno število točk v razponu, bilo dodeljeno ravno določeno število točk. 10. Sodišče uvodoma ugotavlja, da se merila (kar izhaja iz Javnega razpisa) uporabijo za ocenjevanje vlog, določena pa so v dokumentu »Merila za izbor operacij«, ki ga je sprejel Organ upravljanja PRP 2014–2020. V Javnem razpisu je določeno, da se med vlogami na javni razpis, ki presežejo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk (30), izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev. Iz 2. točke Javnega razpisa izhaja tudi, da se pri ocenjevanju vlog na podlagi meril za izbor upošteva stanje ob vložitvi vloge na Javni razpis oziroma planirano stanje ob zaključku naložbe, in da bo ocenjevanje vlog temeljilo na podlagi predložene dokumentacije (prijavnega obrazca, projektne dokumentacije oziroma dokumentacije o projektu in ustreznih dokazil, ter podatkov iz uradnih evidenc. V primeru, da za posamezno merilo vlagatelj ne priloži vseh zahtevanih ustreznih dokazil oziroma so dokazila neustrezna, se vloga na podlagi tega merila oceni z 0 točkami.

11. V Javnem razpisu (3. točka 7. poglavja) je določeno tudi, da se merila za ocenjevanje vlog določijo ločeno po posameznih sklopih tega javnega razpisa in v 4. točki, da se v skladu s skladu s petim odstavkom 25. člena in tretjim odstavkom 93. člena Uredbe vloga oceni na podlagi meril, določenih v Uredbi, podrobneje opredeljenih v tem javnem razpisu, in točkovnika za ocenjevanje vlog.

12. Po presoji sodišča tožnik utemeljeno opozarja, da izpodbijana odločitev nima obrazložitve zahtevane v določbi 214. člena ZUP. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe oziroma tabele točkovanja ne izhaja način zakaj konkretno je pri posameznem merilu, kjer je določeno število točk v razponu, bilo dodeljeno ravno določeno število točk, ampak iz obrazložitve izpodbijane odločbe (tabele) izhaja samo koliko točk je tožnik pri posameznem merilu prejel, torej iz navedenega točkovanja (ocene), kljub rubriki utemeljitev, v kateri je upoštevana podlaga za določitev števila točk, ni razvidno vrednotenje merila oziroma uporaba točkovanja. Sodišče pojasnjuje, da navedeno točkovanje pri posameznem merilu sicer izhaja iz listin upravnega spisa, kjer so merila opremljena z navodili za točkovanje, kar pa po presoji sodišče ne more nadomestiti pomanjkljivosti izpodbijanega akta. Razlogi dodelitve točk pri posameznem merilu morajo biti namreč obrazloženi tako, da je akt mogoče preizkusiti, zato je utemeljeno tožnikovo sklicevanje, da navedena odločitev ni ustrezno obrazložena.

13. Enaka ugotovitev velja tudi za obrazložitev odločbe drugostopenjskega organa, ki je zavrnil tožnikovo pritožbeno navedbo, ki se nanaša na „Vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelavo vina z zaščitenim geografskim poreklom“ tako, da je s ponderiranjem meril (sicer določenih v 4. točki 13. poglavja Javnega razpisa) tožnikov pritožbeni ugovor zavrnil kot neutemeljen oziroma neuspešen tudi v primeru dodelitve točk iz tega merila, ni pa se opredelil do vprašanja utemeljenosti pritožbenega ugovora.

14. Če upravni akt nima obveznih sestavin obrazložitve, se takega upravnega akta ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka. Pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta namreč onemogoča učinkovito varstvo pravic strank v nasprotju z določilom 22. člena Ustave RS. Ker izpodbijani akt in akt drugostopenjskega organa nimata obrazložitve, ki bi ustrezala standardom obrazložitve po 214. členu ZUP, je že to samo po sebi zadosten razlog za njegovo odpravo.

15. Sodišče pa kot neutemeljenega zavrača tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka upoštevati tudi točkovanje pri merilu Mladi kmetje, Horizontalno in vertikalno povezovanje, Podnebne spremembe in prilaganja nanje. Gre namreč za ugovore, ki jih je tožnik prvič navedel v tožbi. Določba 52. člena ZUS-1 sicer dopušča navajanje novih dejstev in dokazov, vendar mora tožnik obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta (pritožbe). Upoštevajo pa se lahko kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Po presoji sodišča tožnikova neobrazložena zahteva za upoštevanje zgoraj navedenih meril zahtevi 52. člena ZUS-1 ni zadostila. Sodišče pa v tej zvezi toženo stranko opozarja na določbo 2. točke Javnega razpisa, da pri ocenjevanju vlog upošteva tudi podatke iz uradnih evidenc.

16. Ob upoštevanju navedenega sodišče ugotavlja, da obrazložitev izpodbijanega akta, niti obrazložitev drugostopenjskega akta tožniku ne pojasnjuje, zakaj je pri posameznem merilu dosegel določeno število točk, zato je sodišče izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek.

**K točki II izreka:**

17. Ker je tožeča stranka s tožbo uspela, je bilo treba odločiti tudi o njeni zahtevi za povrnitev stroškov. Priglašene stroške za tožbo ji je sodišče priznalo upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZUS-1. Stroške za tožbo je odmerilo v skladu s Pravilnikom o povračilu stroškov tožniku v upravnem sporu v pavšalnem znesku v višini 385 EUR, povečano za 22 % DDV, torej skupaj 469,70 EUR. Tožena stranka jih je tožeči stranki povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi do plačila. Plačana sodna taksa pa bo skladno z določbo točke C. opombe 6.1. Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1) vrnjena tožeči stranki po uradni dolžnosti.