Jedro

Izbrisna tožba je namenjena odpravi materialnopravno neveljavne vknjižbe. Aktivno legitimiran zanjo je tisti, čigar (stvarna ali) obligacijska pravica je bila zaradi te vknjižbe kršena, pri čemer je z obligacijsko pravico mišljena obligacijska pravica v zvezi z nepremičnino (predkupna pravica ali v primeru večkratnega razpolaganja z nepremičnino pravica prvega pridobitelja, ki razpolaga zgolj z zavezovalnim pravnim poslom).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo (I. točka izreka) ter tožniku naložilo, da tožencema povrne njune pravdne stroške (II. točka izreka), o višini katerih bo odločalo po pravnomočnosti sklepa.

2. Tožnik izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1 ter zaradi kršitve ustavnih in konvencijskih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločitev spremeni (ugodi tožbenemu zahtevku), oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tožnik sodišču očita, da je o zadevi odločilo na naroku, ki se ga ne on ne njegov pooblaščenec nista udeležila. Pooblaščenec, ki se naroka ni mogel udeležiti, ni zaprosil za preložitev naroka, saj je tožnik nameraval priti na narok brez njega. Sodišče je bilo dolžno tožniku omogočiti, da se izjasni o predmetu spora ter s tem zavaruje svoje pravne koristi. Tožnik se naroka ni mogel udeležiti, ker ni izpolnjeval PCT pogoja. Sodišče ni ugodilo njegovi zahtevi za preložitev naroka, narok je nadaljevalo in sprejelo odločitev. Ni jasno, kakšne ustavno legitimne cilje je sodišče zasledovalo s tem, ko je tožniku onemogočilo vstop na sodišče ter posledično pristop na narok in realizacijo pravice do izjave. Okoliščina, da je sodišče dejstva v odgovorih na tožbo štelo za priznana, je posledica tožnikove odsotnosti s prvega naroka.

Tožnik se ni skliceval na določbe o izbrisni tožbi, njegov pravni interes je bil uveljaviti ničnost prodajne pogodbe. V zvezi s svojim zahtevkom je podal vrsto razlogov o tem, zakaj meni, da je bilo s spornim pravnim poslom poseženo v javni interes. Med drugim se je skliceval na določbe OZ2 o ničnosti pravnih poslov in na 158. člen ZGO-1,3 ki je prepovedoval pravni promet glede zemljišč, na katerih so stali nelegalni in neskladni objekti. Sodišče se do podanih razlogov ni opredelilo, izpodbijani sklep je zato neobrazložen. Občina je tako tožniku kot tudi širšemu krogu oseb onemogočila sodelovanje na javni dražbi. Kršila je vrsto predpisov, ki ji nalagajo način prodaje stvarnega premoženja.

3. Toženca v odgovorih na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana izbrisna tožba z vmesnim ugotovitvenim (ničnostnim) zahtevkom temelji na trditvi, da je toženka (občina) s tožencem sklenila prodajno pogodbo v nasprotju z določbami ZSPDSLS.4

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je mogoče povzeti, (1) da je občina s kupoprodajno pogodbo z dne 24. 1. 2012 tožencu prodala nepremičnino, parcelo št. 1286/4 k. o. ..., in da je toženec v zemljiški knjigi vknjižen kot njen lastnik, (2) da je bila pogodba sklenjena na podlagi 23. člena ZSPDSLS, ki določa, da se nepremično premoženje občine lahko proda na podlagi neposredne pogodbe, če se prodajajo solastniški deleži na nepremičninah, ki so manjši od 50 % ali enaki 50 %, in (3) da je tožnik pravni interes za vložitev tožbe opiral na trditve, da je (so)lastnik nepremičnin, ki tvorijo kompleks nezazidanega stavbnega zemljišča in mejijo na prodano nepremičnino, da je nepremičnine kupil z namenom gradnje stanovanjskih hiš, vendar je projekt zaradi (s strani toženca) sproženega postopka določitve nujne poti zastal, in da bi sporno nepremičnino potreboval zaradi realizacije načrtovane investicije. Izpodbijana odločitev o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa temelji na ugotovitvi, da občina na podlagi določb ZSPDSLS nima pravne obveznosti, da sklene pogodbo s tožnikom, oziroma da tožniku v postopku javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb ni zagotovljeno, da bi sporno nepremičnino lahko kupil prav on.

7. Tožba je po vsebini izbrisna tožba iz 243. člena ZZK-15 (tožnik z njo uveljavlja neveljavnost vknjižbe na podlagi nične pogodbe ter vzpostavitev takega stanja vpisov v zemljiški knjigi, ki bi obstajalo, če izpodbijana vknjižba ne bi bila izvršena), z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom za ničnost kupoprodajne pogodbe. Pravilna uporaba materialnega prava je v domeni sodišča, zato je nepomembno, ali se je tožnik v postopku skliceval na določbe o izbrisni tožbi (kar v pritožbi zanika) ali ne (tretji odstavek 180. člena ZPP). Ker je vmesni ugotovitveni zahtevek prejudicialen do glavnega zahtevka (izbrisne tožbe), uveljavljanje takšnega zahtevka ni pogojeno z izkazovanjem pravnega interesa (tretji odstavek 181. člena ZPP). Pravni interes je sicer procesna predpostavka za dopustnost vsake tožbe. Kdor zahteva sodno varstvo svojih pravic in interesov, mora imeti pravni interes, ki je podan, če bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči.6 V primeru oblikovalne (izbrisne) tožbe se pravni interes domneva in ga ni treba posebej izkazovati, vendar je bila ta (izpodbojna) domneva v obravnavanem sporu izpodbita.

8. Izbrisna tožba je namenjena odpravi materialnopravno neveljavne vknjižbe. Aktivno legitimiran zanjo je tisti, čigar (stvarna ali) obligacijska pravica je bila zaradi te vknjižbe kršena, pri čemer je z obligacijsko pravico mišljena obligacijska pravica v zvezi z nepremičnino (predkupna pravica ali v primeru večkratnega razpolaganja z nepremičnino pravica prvega pridobitelja, ki razpolaga zgolj z zavezovalnim pravnim poslom).7 Ker pogodbe učinkujejo le v relativnem razmerju, ima pravno korist od uveljavljanja ničnosti te pogodbe praviloma le pogodbena stranka. Tretja oseba ima interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe, ki je bila podlaga za prenos lastninske pravice na nepremičnini, le v primeru, če je v razmerju do stranke nične pogodbe, ki je opravila razpolagalni pravni posel, upravičena zahtevati, da lastninsko pravico na nepremičnini prenese nanjo. Pravna korist, ki jo tretja oseba doseže z uveljavljanjem ničnosti pogodbe in povezanega izbrisnega zahtevka (za izpodbijanje vknjižbe v korist pridobitelja, dovoljene na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, izstavljenega na podlagi nične pogodbe), je torej v tem, da pridobi (oziroma ohrani) svoj izpolnitveni zahtevek (obligacijsko pravico) do odsvojitelja.8 Vsebinska povezanost ničnostnega in izbrisnega zahtevka se izkazuje v stališču, oblikovanem v sodni praksi9, da neobstoj aktivne legitimacije za izbrisno tožbo izključuje pravni interes za vložitev vmesnega ugotovitvenega zahtevka na ugotovitev ničnosti pravnega posla, ki je podlaga za izpodbijani zemljiškoknjižni vpis.

9. Po (v času sklenitve sporne kupoprodajne pogodbe veljavnem) 20. členu ZSPDSLS so bile metode razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine naslednje: 1. javna dražba, 2. javno zbiranje ponudb in 3. neposredna pogodba. Praviloma se je postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem izvedel z javno dražbo (javno prodajo). V tem primeru je občina pogodbo sklenila s ponudnikom, ki je pristal na vnaprej določene pogoje in ponudil najvišjo ceno (prvi odstavek 21. člena ZSPDSLS). Enako je veljalo pri javnem zbiranju ponudb, ki se je izvedlo kot na nedoločen ali določljiv krog oseb naslovljeno vabilo k dajanju ponudb za razpolaganje z občinskim nepremičnim premoženjem; pogodbo je občina sklenila z najugodnejšim ponudnikom (prvi in četrti odstavek 22. člena ZSPDSLS). Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da tožniku v postopku javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb ne bi bilo zagotovljeno, da bi sporno nepremičnino kupil prav on. ZSPDSLS občine ne zavezuje, da sporno nepremičnino v okviru omenjenih postopkov razpolaganja z nepremičnim premoženjem proda prav tožniku.10 Tožnikov pravni interes za vložitev tožbe bi bil izkazan, če bi od občine lahko zahteval, da z njim sklene pogodbo, kakršno je sklenila s tožencem, ne pa tudi tedaj, ko lahko samo upa, da bo lahko sklenil takšno pogodbo.11 Tožniku ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev ničnostne tožbe, kumulirane z izbrisno tožbo, zgolj na temelju možnosti, da bi z občino sklenil prodajno pogodbo. Pravnega interesa mu tudi ni mogoče priznati na podlagi zatrjevanega javnega interesa, da občina pri razpolaganju z nepremičnim premoženjem iztrži najvišjo ceno (oziroma da pri razpolaganju ni oškodovana). Tožnik v razmerju do občine nima obligacijske pravice v zvezi s sporno nepremičnino (nima izpolnitvenega zahtevka iz zgodnejše pogodbe, niti mu ni bila s prenosom lastninske pravice na toženca kršena predkupna pravica), zato je odločitev o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa materialnopravno pravilna.

10. Sodišče lahko izda sklep o zavrženju tožbe, če ugotovi, da tožnik nima pravne koristi za vložitev tožbe, v katerikoli fazi postopka (ni omejitve na fazo predhodnega preizkusa tožbe – prvi odstavek 274. člena v zvezi s 275. členom ZPP). Sodišče prve stopnje je okoliščine, na katerih temelji presoja o neobstoju pravnega interesa za vložitev tožbe, črpalo iz navedb v tožbi in odgovoru na tožbo (tožnik je imel torej možnost utemeljiti svoj pravni interes za vložitev tožbe). Ker bi lahko sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo brez predhodno opravljene glavne obravnave, so vsi pritožbeni očitki o postopkovnih nepravilnostih (o kršitvi pravice do izjave zaradi izvedbe naroka v tožnikovi odsotnosti) pravno nerelevantni. Sodišče tožbe v primeru neobstoja procesnih predpostavk ne sme vsebinsko obravnavati, zato se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ni ukvarjalo s podanimi razlogi za ničnost kupoprodajne pogodbe. Pritožbeni očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa tako ni utemeljen.

11. Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev materialnega in procesnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške, tožnik zaradi pritožbenega neuspeha, toženca pa zato, ker njuna odgovora na pritožbo vsebinsko nista prispevala k odločitvi (155. člen ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami. 2 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami. 3 Zakon o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 110/2002, s spremembami in dopolnitvami. 4 Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, Uradni list RS, št. 86/2010, s spremembami in dopolnitvami. 5 Zakon o zemljiški knjigi, Uradni list RS, št. 58/2003, s spremembami in dopolnitvami. 6 Glej V. Rijavec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba 2006, str. 557. 7 Glej J. Hudej: Aktivna legitimacija za izbrisno tožbo, Podjetje in delo, št. 1/2017, str. 139 in sodbo II Ips 147/2017. 8 Glej J. Hudej: Aktivna legitimacija za izbrisno tožbo, Podjetje in delo št. 1/2017, str. 141 in N. Plavšak, Izbrisna tožba, gradivo za izobraževanje sodnikov višjih sodišč, str. 12. 9 Glej sodbo II Ips 121/2015 ter sklepa VSM I Cp 636/2018 in VSL I Cp 2079/2021. 10 Že iz tožbenih trditev izhaja, da je bilo več interesentov za nakup, ki so ponudili višjo ceno od cene, po kateri je občina sporno nepremičnino prodala tožencu. 11 Glej odločbi II Ips 116/98 in III Ips 68/2011.