Jedro

V primeru, ko o prekršku nedostojnega vedenja odloči oziroma izda plačilni nalog policist, do katerega se je storilec nedostojno vedel, nedvomno obstaja konflikt interesov, ki zahteva izločitev te uradne osebe (policista) prekrškovnega organa iz postopka odločanja v hitrem postopku o prekršku zoper storilca.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se plačilni nalog odpravi in stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1.Prekrškovni organ Policijska postaja Ljubljana Šiška je z uvodoma navedenim plačilnim nalogom storilcu za prekršek po drugem odstavku 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) izrekel globo v znesku 417,29 EUR z možnostjo polovičnega plačila. Plačilni nalog je izdal policist A. A. Iz kratkega opisa dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov, ki je priložen k plačilnemu nalogu in ki ga je napisal policist PP Ljubljana Šiška A. A., izhaja, da se je storilec 6. 5. 2023 nahajal v prostorih Policijske postaje Ljubljana Šiška v Ljubljani, kamor je prišel z namenom prijave dogodka; med zbiranjem obvestil, opravljenim na podlagi 34. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), se je B. B. nedostojno vedel do uradne osebe pri uradnem poslovanju, saj je policista A. A. prekinjal med govorom, nanj vzdigoval glas, proti njemu žugal s pisalom in mu izrekel besede: "Aha, A. A. ste, boste že videli.", prav tako se je z uradno osebo prepiral glede postopka, ki ga je uradna oseba izvajala, s čimer je storil prekršek po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1; kršitev je bila neposredno zaznana s strani policista A. A.

2.Po vložitvi zahteve za sodno varstvo je Okrajno sodišče v Ljubljani z izpodbijano sodbo ZSV 977/2023 s 25. 10. 2024 razsodilo, da se zahteva za sodno varstvo storilca zavrne kot neutemeljena, storilec pa mora plačati sodno takso v znesku 41,72 EUR.

3.Proti sodbi vlaga storilec pravočasno pritožbo. Med drugim uveljavlja, da je prišlo pri policistu A. A. do konflikta interesa; v postopku ni odločal na podlagi objektivnih meril, temveč na podlagi lastnih subjektivnih meril in interesov. V eni osebi nastopa kot tožnik (ga obtožuje) in hkrati deluje kot razsodnik. Sklicuje se na 1. točko 35. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

4.Pritožba je utemeljena.

5.Prvostopenjsko sodišče je v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo dopolnilo dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka, nato je na podlagi ocene izvedenih dokazov zaključilo, da je bilo dejansko stanje s strani prekrškovnega organa pravilno in popolno ugotovljeno in da je prekrškovni organ na tako ugotovljeno dejansko stanje uporabil pravilen materialni predpis in predpis, ki določa prekršek, ter storilcu za prekršek izrekel globo v predpisani višini. Zavrnilo je storilčeve navedbe v zahtevi za sodno varstvo, da so mu bile kršene pravice do nepristranskega sodišča iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS in prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ker je plačilni nalog izdal policist, ki je hkrati oškodovan, torej je sodil v lastni zadevi, zato je podan dvom o njegovi nepristranosti. Navedlo je, da je policist izdal plačilni nalog storilcu na podlagi prvega odstavka 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1), saj je prekršek osebno zaznal kot pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa in je tako postopal skladno z določbami ZP-1, zoper njegovo odločitev pa ima storilec ustrezna pravna sredstva, o katerih odločajo drugi organi (točka 11 obrazložitve).

6.Na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 se, če v tem ali drugem zakonu ni drugače določeno, v hitrem postopku glede izločitve uradnih oseb smiselno uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

7.V 1. točki 35. člena ZUP, na katero se v pritožbi sklicuje tudi storilec, predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je v zadevi, v kateri teče postopek, stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke.

8.Namen instituta izločitve je v zagotovitvi objektivnosti in nepristranskosti pri delu in odločanju. Poleg varstva objektivnosti upravnega postopka kot takega (oziroma hitrega postopka o prekršku) in strank želijo pravila iz 35. člena ZUP glede izločitve varovati tudi integriteto uradne osebe. Prav tako je namen izločitve zavarovanje objektivnosti uradne osebe, ki bi bila v zvezi z zadevo, o kateri bi morala odločati, kakorkoli prizadeta. V upravnem postopku oziroma v hitrem postopku o prekršku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Pravno pomembna dejstva pa so lahko takšna, ki gredo v prid stranki, in takšna, ki so v njeno škodo. O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za odločanje v upravni oziroma prekrškovni zadevi, po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Zaradi pravilne uporabe zakona v konkretni prekrškovni zadevi je zato potrebno zagotoviti nepristranskost (objektivnost) pri delu in odločanju v prekrškovnem postopku. Zaupanje strank in javnosti v nepristranskost pri delu v postopku in pri odločanju v hitrih prekrškovnih zadevah ter zakonitost pri odločanju v prekrškovni zadevi, načelo enakosti pred zakonom in končno že sam ugled upravnih oziroma prekrškovnih organov zahtevajo, da se iz opravljanja posameznih dejanj v upravnem oziroma prekrškovnem postopku pred izdajo odločbe in iz odločanja v upravnih oziroma prekrškovnih zadevah izloči uradne osebe, ki so v določenem razmerju do stranke ali do upravne oziroma prekrškovne zadeve, o kateri je treba odločati. Izločitev prizadete uradne osebe odpravi dvom o njeni nepristranskosti pri delu v postopku in odločanju v upravni oziroma prekrškovni zadevi ter varuje načelo objektivnosti v postopku. Glede na navedeno je bistvo prvega odstavka 35. člena ZUP v tem, da se prepreči morebitni konflikt interesov pri odločanju o upravni oziroma prekrškovni zadevi. V primeru obstoja razlogov za izločitev po 35. členu ZUP le-teh ni dopustno tehtati v smislu možnosti vpliva na odločanje, ampak mora biti uradna oseba izključena iz odločanja o prekršku.

9.8. V obravnavanem primeru se storilcu očita nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju, to je do policista A. A. pri uradnem poslovanju; hkrati pa je plačilni nalog storilcu izdal policist A. A., kar pomeni, da je odločil o "svoji zadevi". V primeru, ko o prekršku nedostojnega vedenja odloči oziroma izda plačilni nalog policist, do katerega se je storilec nedostojno vedel, nedvomno obstaja konflikt interesov, ki zahteva izločitev te uradne osebe (policista) prekrškovnega organa iz postopka odločanja v hitrem postopku o prekršku zoper storilca.

10.9. Glede na navedeno je podana kršitev določb postopka o prekršku po drugi alineji prvega odstavka 62. člena ZP-1, saj je pri odločanju v postopku o prekršku zoper storilca sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena. Uveljavljana kršitev narekuje odpravo plačilnega naloga na podlagi drugega odstavka 65. člena ZP-1, na podlagi katerega sodišče s sodbo ugodi zahtevi za sodno varstvo in odpravi odločbo prekrškovnega organa, če ugotovi, da je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena.

11.10. Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se plačilni nalog prekrškovnega organa odpravi. Ker stroške postopka o prekršku plača le tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek (prvi odstavek 144. člena ZP-1), stroški postopka bremenijo proračun.

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 57, 57/1, 58, 58/1, 62, 62/1, 62/1-2, 65, 65/2, 144, 144/1 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 35, 35-1 Zakon o varstvu javnega reda in miru (2006) - ZJRM-1 - člen 7, 7/2 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 23, 23/1

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 6, 6/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.